Up-91/97

24. 4. 1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. V. iz B. na seji senata dne 24. aprila 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. V. iz B. zoper odločbo št. 1600047 z dne 10.10.1995, zoper sklep št. 417-2/96-711 z dne 15.4.1996 in zoper sklep št. 419/961-4229-IZP z dne 6.12.1996 Ministrstva za finance Republike Slovenije, Republiške uprave za javne prihodke, Izpostava Vrhnika, zaradi dohodnine, se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnik v ustavni pritožbi z dne 24.3.1997, vložene zoper v izreku tega sklepa navedene akte davčne izpostave finančnega ministrstva, navaja, da je z njimi poseglo v njegove človekove pravice, ker naj bi bili izdani na podlagi predpisov, ki glede na 154. člena Ustave ne bi smeli biti uporabljeni. Navaja, da mu je po prejšnjem zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91) bila priznana davčna olajšava za hčer v višini 20%. Po veljavnem zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 in 7/95) pa ta olajšava znaša 50%, če gre za otroka z zmerno, težjo in težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju, v skladu s kriteriji, določenimi s predpisi, kot sta Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76 in 8/90 ter na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o razvrščanju in razvidu otrok, mladoletnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 18/77).

Pritožnik nadalje trdi, da ni vedel za navedeno višino davčne olajšave, ni pa vedelo tudi Ministrstvo za finance, dokler ni prejelo odgovora Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve z dne 28.1.1994. Zaradi navedenega ni uveljavljal ustreznejšega znižanja dohodnine, temveč le v višini, kot je obstajala po starem dohodninskem zakonu. Trdi, da navedeno mnenje pristojnega ministrstva ni bilo nikjer objavljeno, da bi lahko ustrezno ravnal.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 v nadaljevanju le ZUstS) se lahko vloži ustavna pritožba šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva.

Pritožnik, kot izhaja iz spisne dokumentacije te ustavne pritožbe, ni uporabil rednega pravnega sredstva. Pritožnik bi se bil moral najprej v skladu s pravnim poukom pritožiti zoper odločbo št. 1600047 z dne 10.10.1995, po dokončni odločitvi pristojnega ministrstva pa bi moral vložiti tožbo v upravnem sporu. Šele po odločitvi Vrhovnega sodišča v upravnem sporu, če bi bil z odločitvijo tega sodišča nezadovoljen, bi lahko vložil ustavno pritožbo. Po določbi prvega odstavka 52. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka ter 1. alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodnika dr. Tone Jerovšek in mag. Matevž Krivic.

P r e d s e d n i k :

dr. Lovro Šturm