Up-205/00

19. 12. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B.-B., C. C. in Č. Č., odvetniki v Z. na seji senata dne 19. decembra 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 488/99 z dne 8. 3. 2000 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 231/99 z dne 13. 5. 1999 in sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 217/96 z dne 25. 9. 1998 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je bila pritožnici prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo. Z izpodbijano drugostopenjsko sodbo in sodbo Vrhovnega sodišča sta bili pritožničini pritožba in revizija zavrnjeni. Pritožnica je navedla, da je v prometni nesreči utrpela zvin vratne hrbtenice. Prisojena odškodnina naj bi bila občutno nižja kot v drugih odškodninskih zadevah, v katerih so oškodovanci utrpeli enakovrstne poškodbe. Zaradi tega naj bi sodišča kršila jamstvo enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Pritožnica je navedla enajst odločitev sodišč, v katerih naj bi bila prisojena bistveno višja odškodnina za nepremoženjsko škodo za zvin vratne hrbtenice in za v nekaterih primerih še nekatere lažje telesne poškodbe. Ker so sodišča o njeni tožbi odločala več kot štiri leta, naj bi ji bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku (23. člen Ustave). Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijane sodbe razveljavi in samo odloči, tako da pritožnici prisodi še odškodnino v višini 750 000 tolarjev in povračilo stroškov postopka, oboje z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2.Pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) je lahko kršena, kadar odločitev sodišča brez utemeljenega razloga odstopa od ustaljene sodne prakse. Iz predloženih sodb ne izhaja, da bi Vrhovno sodišče v pritožničinem primeru odstopilo od ustaljene sodne prakse. Absolutnih zneskov prisojenih odškodnin ni mogoče primerjati, ker je celotna odškodnina sestavljena iz več elementov (običajno so to odškodnina za telesne bolečine, za strah in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), odmera vsake od teh odškodnin pa je odvisna od več okoliščin posamičnega primera.

Razpon odškodnin za posamezno vrsto telesnih poškodb je zato lahko zelo velik. Pritožnica tudi ne zatrjuje, da bi sodišča ne upoštevalo katere izmed okoliščin, ki so jo v drugih primerih vključila v presojo. Za kršitev 22. člena Ustave zato očitno ne gre.

3.Glede zatrjevane kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa pritožnica ni izčrpala vseh pravnih sredstev.

Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je v primerih, ko postopek še teče, za presojo o obstoju kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pristojno Upravno sodišče (tako npr. v sklepu št. Up-369/97 z dne 21.1.1998, OdlUS VII, 116). V odločbi št. Up-277/96 z dne 7. 11. 1996 (OdlUS V, 189) je sprejelo stališče, da sodno varstvo v upravnem postopku ne bi bilo učinkovito v primerih, ko bi šlo za kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem. Zato je v takšnih primerih dopustno vložiti ustavno pritožbo. Navedena stališča Ustavnega sodišča so bila sprejeta v primerih, ko je kršitev še trajala. Iz njihovih obrazložitev izhaja, da je smisel sodnega varstva zoper še trajajočo kršitev te pravice prav v tem, da se prepreči nadaljnje nepotrebno odlašanje sodišča. Ko je postopek pred sodiščem končan, pa kršenja te pravice ne more več biti in ga zato tudi ni več mogoče preprečevati. Zato tudi sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave kot subsidiarno ne pride več v poštev. V tem delu torej niso izpolnjene procesne predpostavke za vložitev obravnavane ustavne pritožbe. Povračilo morebitne škode, ki bi mu bila s tako kršitvijo storjena (26. člen Ustave), lahko prizadeti zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem; ko so pravna sredstva v tem postopku izčrpana, lahko ob pogojih Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 v nadaljevanju: ZUstS) vloži tudi ustavno pritožbo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata: dr. Lojze Ude