Jedro

Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na mnenji CSD, ki nasprotnemu udeležencu nista bili vročeni, in ker je mnenju v pritožbenem postopku ugovarjal, je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v I., III., IV. in V. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa se zavrne in se v tem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper I. točko izreka sklepa o izdani začasni odredbi z dne 12. 12. 2022, s katero je določilo, da se stiki med mladoletnima otrokoma in nasprotnim udeležencem izvajajo ob torkih in četrtkih, ko oče otroka prevzame v vrtcu in ju vrne na dom matere do 18.00 ure zvečer ter vsako drugo soboto od 9.00 ure, ko ju oče prevzame na domu matere, do 18.00 ure, ko ju vrne na dom matere (I. točka izreka). Pritožbo nasprotnega udeleženca zoper II. točko izreka sklepa z dne 12. 12. 2022, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se mladoletna otroka zaupata v varstvo in vzgojo njej, je zavrglo (II. točka izreka). Nadalje je zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, da se mladoletna otroka zaupata v varstvo in vzgojo obema staršema ter režim stikov, ki naj bi potekal med otrokoma in nasprotnim udeležencem (III. točka izreka). Sklenilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka predmetnega nepravdnega postopka (IV. točka izreka) ter da bo o povrnitvi stroškov sodišče odločilo z odločbo, s katero se bo ta nepravdni postopek končalo (V. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 po pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec.

Navaja, da se do mnenja Centra za socialno delo ...2 ni ni imel možnost opredeliti, ker z mnenjem ni razpolagal, zaradi česar je sodišče kršilo načelo kontradiktornosti.

Iz sporočil, ki jih nasprotna udeleženka posreduje materi in bratu nasprotnega udeleženca izhaja močno poniževalen, konflikten in popolna neprimeren odnos predlagateljice, ki s tem razkriva svojo dejansko osebnost. Meni, da je v predmetni zadevi deležen neenake obravnave zaradi njegovega porekla in slabšega znanja slovenskega jezika, še posebej v postopku pred CSD.

Predlagatelj je neenakopravne obravnave deležen tudi zaradi kazenskega pregona, ki se vodi zoper njega. Obtožbe zoper njega so se v času od začetka kazenskega postopka močno skrčile po obsegu ter teži, med drugim je bil odstranjen očitek dveh kaznivih dejanj grožnje po prvem in drugem odstavku 135. člena KZ-1, odstranjene pa so bile tudi številne navedbe o psihičnem in fizičnem nasilju nasprotnega udeleženca.

Navaja, da je kot starš enakovreden oziroma ima celo bistveno boljše kapacitete za vzgojo mladoletnih otrok od predlagateljice. Tudi iz posnetkov izhaja, da si otroka odhoda k materi ne želita in ga zavračata. Predlagateljica je zaradi izjemno živahnih otrok preobremenjena, kar se naknadno kaže v tem, da je do otrok nasilna. Otroka povesta, da ju zebe ter da jima predlagateljica ne kupuje zadostne količine hrane. Predlagateljica v takšnem obsegu za otroka ni sposobna skrbeti, saj ima težave z lastnim zdravjem. Predlagateljica zaradi preobremenjenosti pogosto pusti otroka na stike s predlagateljem tudi takrat, ko stiki niso dogovorjeni, saj sama za njiju nima energije, vendar pa se mora nasprotni udeleženec predlagateljici za stike vedno prilagajati in pred njo klečeplaziti.

CSD je zmanjšanje starševske kapacitete ugotovil pri obeh starših v enakem obsegu, zato ni razloga, da ne bi bila otroka več časa, kot je to določilo sodišče pri nasprotnem udeležencu. Stiki se dejansko po privolitvi in željah nasprotne udeleženke oziroma predlagateljice že izvajajo v večjem obsegu, predlagatelj pa je s tem dokazal, da je nalogi v celoti kos. S spremenjeno začasno odredbo bi bili otroci v ustaljenem ritmu lahko pri očetu, medtem ko bi se mati otrok lahko odpočila, čeprav je brezposelna in sta otroka v vrtcu.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

Navaja, da imata otroka redne stike z očetom, ki potekajo celo v večjem obsegu, kot jih je določilo sodišče. Predlagateljica je na širše stike pristala, ker je ocenila, da je otrokoma ohranjanje stikov z očetom v korist in ker otroka očeta potrebujeta. Menila je, da se bodo napeti odnosi med udeležencema z bolj ohlapnimi stiki počasi stabilizirali in bo možen dogovor glede otrok. Žal pa nasprotni udeleženec pripravljenost za širše stike močno izkorišča za manipulacijo otrok ter obračunavanja s predlagateljico.

Ne drži, da bi morebitna neopredelitev nasprotnega udeleženca do mnenja CSD lahko vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca zoper II. točko izreka sklepa z dne 12. 12. 2022, ker za njo ni imel pravnega interesa, saj je bil v tem delu predlog predlagateljice, s katerim je predlagala, da se otroka zaupata v vzgojo in varstvo njej, zavrnjen. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

6. V ostalem delu pa je pritožba utemeljena. Nasprotni udeležence utemeljeno uveljavlja smiselno zatrjevano bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je vselej podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

7. Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo več mnenj CSD, in sicer z dne 23. 2. 2022, 2. 11. 2022, 1. 1. 2023 in 6. 2. 2023. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na mnenje CSD z dne 20. 1. 2023 in z dne 2. 6. 2023 (pravilno: 6. 2. 2023).

8. Iz spisa ne izhaja, da bi katerokoli od navedenih mnenj bilo nasprotnemu udeležencu vročeno. Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na mnenji CSD, ki nasprotnemu udeležencu nista bili vročeni in ker je mnenju v pritožbenem postopku ugovarjal, je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZPP).

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju CSD.