Jedro

Mesto padca je pomembna okoliščina za presojo odgovornosti tožene stranke. Od odgovora na vprašanje, ali je prišlo do padca na delu črpalke, ki je odkrit, ali na delu, ki je nadkrit, in s kakšnim materialom so bila tla prekrita (ploščice, asfalt, asfalt, prekrit z gumasto preprogo), je odvisno, ali so bila tla mokra in spolzka, kar je kot vzrok padca uveljavljala tožnica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je dolžna tožena stranka plačati odškodnino v višini 5.643,92 EUR (prej 1.352.509,52 SIT) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je zavrnilo tudi njen zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da tožnica ni dokazala, da je padla na sicer neugotovljenem delu bencinske črpalke zaradi mokrih in spolzkih tal, za kar bi bil objektivno in krivdno odgovoren zavarovanec tožene stranke.

Zoper sodbo se je pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07; UPB-3, št. 45/08) in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Graja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da določeni razlogi nimajo podlage v izvedenem dokaznem postopku. Sodišče prve stopnje je na podlagi lastnih izkušenj zaključilo, da je njena poškodba posledica nerodnega stopanja, ne pa posledica padca, za kar nima ustreznega znanja. S tem je zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Padec na območju bencinske črpalke so potrdile vse zaslišane priče in tudi ni sporno, da si je pri padcu poškodovala levi gleženj. Nepravilno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da pri zapisu kraja nezgode ni prišlo do nesporazuma s pooblaščenko, saj bi ob natančni analizi izpovedb vseh zaslišanih prič lahko ugotovilo, da je padla pred vhodom v prodajni prostor bencinske črpalke. Mesto padca je natančno opisala, potrdili pa sta ga tudi priči J.Š. in C.Č. Do nezgode je prišlo zaradi mokrih in spolzkih tal, pri čemer sodišče stanja tal v času nezgode ni ugotavljalo. Dokazni postopek bi zato bilo treba dopolniti z ogledom kraja škodnega dogodka. Nesprejemljivo je razlogovanje sodišča prve stopnje o štirih verzijah kraja njenega padca, saj gre le za sklepanje sodišča, ki ni podkrepljeno z nobenim izvedenim dokazom. Ob natančni analizi izpovedbe tožnice in zaslišanih prič bi bilo treba ugotoviti, da nobena priča ni izpovedovala enako in zaključiti, da priči R.P. ni mogoče pokloniti vere. Upoštevati bi moralo tudi, da se glede na časovno odmaknjenost dogodka ne more spominjati vseh podrobnosti. O načinu nastanka poškodbe se lahko izreče le izvedenec medicinske stroke in ni v pristojnosti sodišča, da o njem sklepa na podlagi večkratnih lastnih izkušenj. Zakaj sodišče dokaza z izvedencem medinske stroke ni izvajalo, v razlogih izpodbijane sodbe ni razvidno. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tla zagotovo niso bila spolzka, je le ugibanje, saj sodišče ni ugotavljalo, kakšna so bila tla v času škodnega dogodka in tudi ne navaja, na kakšni podlagi temelji njegov zaključek. Zaradi deževnega vremena so bila na območju celotne bencinske črpalke tla mokra in bi bilo treba preveriti drsnost tal v primeru slabega vremena z ogledom. Očitno se spolzkih tal v času slabega vremena zaveda tudi zavarovanec toženke, saj je ob slabem vremenu na območju bencinske črpalke postavil opozorilne table, ki opozarjajo na nevarnost zdrsa.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da si je tožnica 2.11.2004 na bencinski črpalki Petrol v P. v L. (zavarovanka tožene stranke) poškodovala gleženj (dobila je zvin levega gležnja), ni pa ji verjelo, da bi se poškodovala ob padcu zaradi mokrih in spolzkih tal, kot je trdila v tožbi. Nosilna razloga, ki ju izpostavlja sodišče prve stopnje za tako stališče, sta, da tožnica ni (s stopnjo gotovosti) dokazala mesta padca (ni dokazala, da je padla na mokrih in spolzkih ploščicah) in tudi ne, da je padla (da ni le nerodno stopila).

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvami sodišča prve stopnje (4. stran, 5. stran obrazložitve sodbe), da je tožnica spreminjala navedbe glede mesta padca in za drugačno pritožbeno stališče (da tožnica ni navajala več verzij škodnega dogodka), v podatkih spisa ni podlage. Tožnica je v odškodninskem zahtevku (priloga A6) in tožbi (I. točka) trdila, da ji je spodrsnilo pred glavnimi vrati vhoda v WC, ker so bile ploščice pred vhodom v WC mokre in spolzke. Po prejemu odgovora na tožbo, v katerem je toženka kot mesto padca navajala klančino v prodajni prostor bencinskega servisa, ki je pokrita s streho, je tožnica kot mesto padca navedla, da je padla na mokrih in spolzkih ploščicah pred vhodom v prodajni prostor bencinskega prostora, ko se je vračala iz WC-ja in je želela v prodajni prostor vrniti ključe WC-ja (V. točka pripravljalne vloge z dne 28.10.2008 – list. št. 15 spisa). Ob zaslišanju (obravnava 10.12.2009) je kot mesto spodrsnitve označila mesto, kjer je razviden kontejner z mačjo hrano v predalih (priloga A8 -gre za ozek pas med predalniki z mačjo hrano in robom bankine), pri čemer je trdila, da ni padla čez rob ploščic. V pritožbi pa trdi, da natančna analiza izpovedbe vseh zaslišanih prič nudi podlago za zaključek, da je padla pred vhodom v prodajni prostor bencinske črpalke (ob zaslišanju – list. št. 79 spisa je zagotavljala, da pred vhodom v prodajni prostor na klančini ni padla ). Res je, da zaslišane priče niso enako izpovedovale glede mesta padca, pri čemer je treba upoštevati, da nobena od prič (tudi tožničin mož J.Š.) padca tožnice ni videl in so mesto padca označili na podlagi tožničinega pripovedovanja. Res je, da so zaslišane priče potrdile, da se je tožnica poškodovala na bencinski črpalki, ne drži pa (pritožbene trditve so protispisne), da so njen padec potrdile vse zaslišane priče. Razen priče J.Š. (tožničin mož) nobena od zaslišanih prič tudi ni videla, da bi se tožnica pobirala s tal. Priča R.P. (prodajalec na bencinski črpalki) je povedal, da mu je tožnica povedala, da je padla na klančini pred vhodom v WC (list. št. 86 spisa), priča J.Š. (tožničin mož) je na fotografiji (priloga A9), na izrecno vprašanje sodnika, označil kot mesto tožničinega padca, mesto med koncem robnika in klančino v prodajni prostor, C.Č. (prodajalec na bencinski črpalki) pa je povedal, da sta mu tožnica in njen mož pokazala kot mesto padca mesto na klančini pred vhodom v prodajni prostor bencinske črpalke. V prijavi škodnega primera zavarovanca toženke toženki (priloga B1) je kot mesto padca navedena klančina v prodajni prostor. Nerazumljivo je, na kaj meri pritožnik s trditvijo, da zaradi razlik med izpovedbo prič C.Č. in R.P., ni mogoče priči R.P. pokloniti vere, saj nobena od prič ni potrdila, da bi tožnica, kot je vztrajala ob zaslišanju, padla na mestu, kjer je razviden kontejner z mačjo hrano v predalih.

Zmotno je prepričanje pritožnice, da zadošča, da je padla na bencinskem servisu, pri čemer ni pomembno natančno mesto njenega padca. Že sodišče prve stopnje je jasno in izčrpno obrazložilo (3. stran obrazložitve), zakaj je kraj padca pomembna okoliščina pri presoji uveljavljane objektivne in krivdne odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju sklicuje na njegove razloge. Pomembno je, ali je do padca prišlo na delu črpalke, ki ni bil nadkrit (pred glavnimi vrati vhoda v WC) ali na delu, ki je nadkrit (klančina pred vhodom v prodajni prostor, prostor pred vhodom, kjer je kontejner z mačjo hrano). Tudi če bi držala pritožbena trditev, da so tla bila povsod iz popolnoma enakega materiala (podatki spisa, tudi fotografije, ki jih je predložila tožnica, posnete po škodnem dogodku – priloge spisa A7-A9 sicer tega ne potrjujejo), bi bilo vprašanje, ali gre za odkrit ali nadkrit del, pomembno. Tožena stranka je (pripravljalna vloga 20.11.2008) trdila, da klančina pred vhodom v prodajni prostor ni prekrita s ploščicami, temveč z asfaltom, ki je prekrit z ustrezno gumasto protizdrsno preprogo, tožnica pa je (pripravljalna vloga 18.12.2008) vztrajala, da je padla na delu, pokritem s ploščicami, na katerem ni bilo gumaste preproge. Trdila je, da se gumasta preproga nahaja le neposredno pred vhodom v bencinski servis, na nadvozu za invalidske vozičke pa je ni. Material, s katerim so pokrita tla, je pomemben za presojo tožničine trditve, da so bila tla mokra in spolzka. Ker tožnica ni uspela dokazati mesta padca, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožnica ni dokazala, da bi bila tla spolzka. Ugotovitev, da tla niso bila spolzka, ni ugibanje, kot očita pritožnica, temveč gre za dokazno oceno sodišča prve stopnje, da tožnica, ki ni dokazala, kje je padla, ni uspela dokazati, da je padla zaradi mokrih in spolzkih tal. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z „vprašanjem tal“.

Pritožbeno sodišče pa soglaša tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da tožnici z gotovostjo niti ni uspelo dokazati, da je do poškodbe prišlo zaradi padca. Pritožnica ima sicer prav, da sodišče ni strokovno usposobljeno za oceno načina nastanka pritožničine poškodbe, („da je zvin gležnja posledica nerodnega stopnja, ne pa posledica padca“), kar pa na pravilnost odločitve ni vplivalo. Upoštevaje druge dokaze tudi ni bila potrebna pritegnitev izvedenca medicinske stroke. Ocena sodišča, da tožnica ni dokazala, da je do poškodbe prišlo zaradi padca, ne temelji le na „lastnih izkušnjah sodišča“, temveč na dejstvu, da njenega padca ni nihče videl (tudi njen mož ne) in zdravstveni dokumentaciji Splošne bolnišnice Novo mesto. Iz sprejemnega izvida z dne 2.11.2004 je razvidno, da si je tožnica gleženj poškodovala, ker je nerodno stopila. V kasnejši dokumentaciji, 19.11.2004, je sicer navedeno, da ji je spodrsnilo, pri čemer pa ni zabeležilo, da bi padla. Iz predložene medicinske dokumentacije tudi ni razvidno, da bi, razen zvina gležnja, imela kakršnekoli odrgnine oziroma udarnine po telesu, kar bi bilo pričakovati, kot pravilno navaja sodišče prve stopnje, ob zatrjevanem načinu padca. Nenazadnje tožnica ni predlagala, da se v dokaz, da je padla, vpogledajo posnetki varnostne kamere.

Opozorilne table, na katere se sklicuje pritožnica, ne dokazujejo, da so bila kritičnega dne tla mokra in spolzka. Ob dejstvu, da tožnica ni uspela dokazati mesta padca, tudi s predlaganim ogledom ne bi mogla dokazati, da je padla in da so vzrok njene poškodbe mokre in spolzke ploščice. Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da bi bila lahko tudi na nadkritih delih bencinske črpalke ploščice mokre, saj je na 4. strani sodbe izrecno zapisalo, zakaj je pomembno, ali pride do padca na tistem delu črpalke, ki je nadkrit (mokroto tam običajno nanosijo le obiskovalci) ali na tistem delu, ki ni pokrit (neposredno je izpostavljen vplivom vremena).

Očitana opustitev izvedbe predlaganih dokazov (postavitev izvedenca medicinske stroke; ogled) bi lahko predstavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče, glede na določbo 286.b člena ZPP, ne sme upoštevati. Na naroku 10.12.2009 je sodišče prve stopnje predlagana dokaza zavrnilo, tožnica pa bistvene kršitve ni uveljavljala.

Tožnica ni uspela dokazati, da je do poškodbe prišlo zaradi padca na mokrih in spolzkih ploščicah (dokazno breme glede protipravnosti dejanja – škodljivega dejstva in vzročne zveze je na njej). Ni podlage za zatrjevano objektivno in krivdno odgovornost tožene stranke (149., 131. člen Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; OZ) in je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.