Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. I. odst. 371. čl. ZKP, če je opis prekoračenega silobrana naveden samo v razlogih, v krivdoreku pa o tem ni navedeno ničesar. V krivdorek spada opis oškodovankinega napada, opis obdolženčeve obrambe in opis prekoračitve dovoljene obrambe.
Pritožbi obdolženega I. Ž. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po I. odstavku 133. člena Kazenskega zakonika. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo 20 dni zapora in preizkusno dobo enega leta. Obdolžencu so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 50.345,00 SIT in povprečnina v znesku 40.000,00 SIT. Oškodovana T. B. Ž. pa je bila s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 200.000,00 SIT napotena na pravdo. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po zagovorniku zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, podrejeno pa tudi zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagal je njeno spremembo ter izdajo oprostilne sodbe, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je resnično storilo v pritožbi grajano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku, saj obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo glede prekoračenega silobrana, ki v krivdoreku sploh ni omenjen. Ker je sodišče prve stopnje tako ocenilo obdolženčevo ravnanje, bi moralo v krivdorek vnesti potrebne podatke o oškodovankinem protipravnem napadu nanj, o njegovi obrambi ter zlasti podatke o prekoračitvi okvira dovoljene obrambe. Zmedo povzroča še navedba v razlogih o njegovih manj nevarnih prijemih in o odrinjanju oškodovanke ne da bi bil kakorkoli opisan njen napad nanj. Zato tudi ni mogoče oceniti intenzitete njenega napada. Vsaj stiskanje njene desne nadlahti je po mnenju sodišča druge stopnje mogoče pripisati obrambnemu ravnanju. Prav tako ni mogoče preizkusiti, ali je bila napadalna oškodovanka v tem primeru slabotnejša oseba; v pritožbi se zatrjuje prav obratno. Končno je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje o grobem obračunu z oškodovanko v nasprotju z ugotovitvijo o prekoračenem silobranu. Tako obstaja tudi nasprotje med samimi razlogi izpodbijane sodbe. Zato jo je bilo potrebno razveljaviti. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ponoviti izvedene dokaze. Če se bo ponovno odločilo za obsodilno sodbo, bo moralo vnesti v krivdorek vse potrebne znake za prekoračen silobran, ki ga bo moralo upoštevati v skladu s 385. členom Zakona o kazenskem postopku. Seveda bo moralo upoštevati tudi možnost tako imenovanega čistega silobrana, kakor tudi močno razdraženost, če je ta pogojevala prekoračitev silobrana.