Jedro

Tako ZGD v 3. odstavku 416. člena in 3. odstavku 418. člena določa, da mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa. Druga posebna predpostavka za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža je zapisana v 25. členu družbene pogodbe, ki določa, da je prodaja poslovnega deleža ali njegovega dela mogoča le s soglasjem družbenikov.

Družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež ali del tega, mora o nameravani prodaji s pisno ponudbo in o bistvenih pogojih te prodaje najprej obvestiti druge družbenike in družbo, ki morajo kot predkupni upravičenci na pisno ponudbo odgovoriti v roku enega meseca od prejema ponudbe.

Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, dano mora biti soglasje družbenikov za prodajo dela poslovnega deleža in izpeljan mora biti postopek za uveljavljanje predkupnih upravičenj družbenikov.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

2. Zahteva za plačilo pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 2.500.000, 00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov od dne zapadlosti do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 276.500, 00 SIT, v 15 dneh.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v dopolnitev postopka in novo odločanje pred drugim sodnikom.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je dogovor pravdnih strank o kupoprodaji poslovnega deleža v S. m. J., d.o.o., z dne 27. 11. 1998 (v nadaljevanju: dogovor) opredelilo kot prodajno predpogodbo. Obrazložilo je, da so predstavljala zakonita predkupna upravičenja drugih družbenikov v smislu 4. odstavka 416. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) oviro za sklenitev glavne pogodbe. Tožeča stranka je v pritožbi zatrjevala, da je ta ugotovitev sodišča napačna, saj ni nikjer v dogovoru izrecno navedena nameravana ali napovedana sklenitev glavne pogodbe, temveč je v 5. členu dogovora določeno, da bosta stranki po plačilu zadnjega obroka dogovorjenega zneska kupnine opravili formalnosti v zvezi s prenosom lastništva. Tožeča stranka je poudarila, da je bilo dogovorjeno plačilo vezano samo na pogoj, da nihče od družbenikov ne izkoristi predkupne pravice, kar pa je tožeča stranka izkazala s predloženimi listinskimi dokazi, za dokazovanje tega dejstva pa je predlagala tudi zaslišanje družbenikov, česar pa sodišče prve stopnje ni izvedlo.

Po presoji pritožbenega sodišča dogovor pravdnih strank ne predstavlja prodajne predpogodbe, saj pravdni stranki v dogovoru nista predvideli sklenitve glavne pogodbe. Kot pravilno opozarja tožeča stranka, sta pravdni stranki v 5. členu dogovora dogovorili le, da bosta formalnosti v zvezi s prenosom lastništva na delu poslovnega deleža opravili po plačilu zadnjega obroka kupnine.

Lastništvo na poslovnem deležu ali delu poslovnega deleža se prenese s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža, za veljavnost katere morajo biti poleg splošnih zakonskih predpostavk izpolnjene tudi posebne zakonske predpostavke. Slednje so določene v družbeni pogodbi o ustanovitvi družbe S. m. J., marketinška agencija, d.o.o. (v nadaljevanju: družbena pogodba) in v ZGD. Tako ZGD v 3. odstavku 416. člena in 3. odstavku 418. člena določa, da mora biti pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža sklenjena v obliki notarskega zapisa. Druga posebna predpostavka za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža je zapisana v 25. členu družbene pogodbe, ki določa, da je prodaja poslovnega deleža ali njegovega dela mogoča le s soglasjem družbenikov. Pritožbeno sodišče meni, da se v primeru pridobivanja lastnega poslovnega deleža v okoliščinah, ko družba že ima lastni poslovni delež, ne uporablja določba 1. odstavka 24. člena družbene pogodbe, ki določa prosto prenosljivost poslovnih deležev med družbeniki. Razlog za to je, da družbe, ki ima lastne poslovne deleže, ni mogoče šteti za družbenika, saj v skladu s 4. odstavkom 440. člena ZGD družba ne more izvrševati (članskih) pravic iz lastnih deležev. Tretji pogoj, ki je določen v 26. členu družbene pogodbe, narekuje, da mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež ali del tega, o nameravani prodaji s pisno ponudbo in o bistvenih pogojih te prodaje najprej obvestiti druge družbenike in družbo, ki morajo kot predkupni upravičenci na pisno ponudbo odgovoriti v roku enega meseca od prejema ponudbe. Za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža v družbi S. m. J., d.o.o., morajo torej biti izpolnjene tri posebne predpostavke: pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, dano mora biti soglasje družbenikov za prodajo dela poslovnega deleža in izpeljan mora biti postopek za uveljavljanje predkupnih upravičenj družbenikov.

V obravnavanem primeru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da soglasje družbenikov za prodajo dela poslovnega deleža ni bilo dano. Kot že omenjeno, 25. člen družbene pogodbe kot pogoj za prodajo dela poslovnega deleža predpisuje soglasje družbenikov (enako tudi ZGD v 7. odstavku 416. člena). Soglasje za prodajo dela poslovnega deleža je torej na podlagi družbene pogodbe odločitev družbenikov, zato sodi odločanje o tem soglasju med upravljavska upravičenja v smislu 10. alineje 439. člena ZGD. V skladu s 1. odstavkom 441. člena ZGD izvršujejo družbeniki upravljavska upravičenja praviloma na skupščini (glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS v zadevi II Ips 451/99), 2. odstavek istega člena pa daje možnost, da vsi družbeniki s pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne opravi in v tem primeru odločajo tako, da svoje glasove pošljejo poslovodji pisno, telefonsko, telegrafsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev. Iz ZGD izhaja, da je upravljavska upravičenja mogoče izvrševati samo na dva načina: na skupščini ali na podlagi pisnega sklepa vseh družbenikov izven skupščine, s sporočanjem svojih glasov poslovodji družbe.

S trditvami tožeče stranke, da je bilo soglasje družbenikov za prodajo dela poslovnega deleža dano konkludentno s tem, da družbeniki niso uveljavljali svoje predkupne pravice, se pritožbeno sodišče ne strinja. Za odločanje o soglasju za prodajo dela poslovnega deleža s konkludentnimi dejanji ni podlage ne v ZGD ne v družbeni pogodbi. Posebna predpostavka soglasja družbenikov za prodajo dela poslovnega deleža torej ni bila izpolnjena. Soglasja družbenikov za prodajo poslovnega deleža tudi ni mogoče opredeliti zgolj kot formalni pogoj v zvezi s prenosom lastništva, kot je bilo dogovorjeno v 5. členu dogovora. Gre namreč za pridobitev lastnega poslovnega deleža, o čemer na podlagi 21. člena družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini. Tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da je bil sprejet sklep o tem, da družba pridobi lastni poslovni delež. Prav tako je pritožbeno sodišče ugotovilo, da dogovor pravdnih strank ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, ki je na podlagi 3. odstavka 416. člena ZGD v povezavi z 48. členom Zakona o notariatu pogoj za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža (forma ad solemnitatem). Ker morajo biti za veljavnost pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža kumulativno izpolnjene vse tri posebne predpostavke, v obravnavanem primeru pa dve nista izpolnjeni, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali je tožeča stranka dokazala, da ostali družbeniki ne bodo uveljavljali svojih predkupnih upravičenj. Ugotovilo je, da dogovor pravdnih strank ne more predstavljati pravne podlage za uveljavljanje kupnine za del poslovnega deleža. Čeprav iz drugih razlogov, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zaključilo, da pritožbeni razlogi, niti ne tisti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), niso podani. Zato je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Na podlagi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP je pritožbeno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke na povračilo stroškov pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi pritožbene stroške.