Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep IV Cp 2052/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.2052.2016 Civilni oddelek

mednarodni protipraven odvzem otroka zahteva za vrnitev otroka namen postopka upoštevanje odločbe, izdane v državi izvora soglasje roditelja za trajno preselitev soglasje za začasno bivanje izpostavljenost otroka nasilju ali duševni travmi prilagoditev na novo okolje
Višje sodišče v Ljubljani
3. avgust 2016

Povzetek

Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je bila hči A. protipravno odpeljana iz ZDA v Slovenijo, saj predlagatelj ni podal soglasja za njeno trajno selitev. Sodišče je presodilo, da ni bilo dokazano, da bi bila hči A. izpostavljena resni nevarnosti ob vrnitvi v ZDA, ter da je sodišče pravilno uporabilo Haško konvencijo, ki se nanaša na vrnitev otrok v državo običajnega prebivališča. Pritožba nasprotne udeleženke je bila zavrnjena, predlagatelj pa nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
  • Soglasje za selitev otrokaAli je predlagatelj podal soglasje za trajno selitev hčere A. v Slovenijo?
  • Protipravni odvzem otrokaAli je bila hči A. protipravno odpeljana iz ZDA v Slovenijo?
  • Resna nevarnost za otrokaAli obstaja resna nevarnost, da bi bila hči A. izpostavljena telesnemu nasilju ali duševni travmi ob vrnitvi v ZDA?
  • Upoštevanje Haške konvencijeKako se uporablja Haška konvencija v primeru mednarodnega protipravnega odvzema otrok?
  • Dokazno bremeKdo nosi dokazno breme v zvezi z okoliščinami, ki nasprotujejo vrnitvi otroka?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi poudarilo, da gre za soglasje oziroma naknadno odobritev le v primeru, ko je to nedvoumno izraženo z besedami ali dejanji, ki izražajo strinjanje, da se otroka odpelje s kraja običajnega bivališča oziroma v novem okolju zadrži za nedoločen čas oz. za stalno. Pri ugotavljanju, ali je podana odobritev, je potrebno upoštevati dejansko voljo predlagatelja, njegov subjektivni namen ter na podlagi vseh dejanj oceniti, ali je bilo podano soglasje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji na podlagi Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok(1) za vrnitev hčere udeležencev postopka, ki se nahaja pri materi v Republiki Sloveniji, ter nasprotni udeleženki naložilo vrnitev hčere v Združene državne Amerike.

2. Proti navedenemu sklepu vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(2) Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pojasnjuje, da je bilo med predlagateljem in nasprotno udeleženko najprej načrtovano, da bo nasprotna udeleženka s hčerjo A. ostala v Sloveniji od 12. 7. 2015 do 24. 8. 2015, vendar je bil predlagatelj med skupnim bivanjem v Sloveniji do nasprotne udeleženke znova nasilen in je bil zato v nadaljevanju sklenjen ustrezni dogovor o tem, da se nasprotna udeleženka s hčerjo ne bo vrnila v ZDA. Po vrnitvi predlagatelja v ZDA je bila med nasprotno udeleženko in predlagateljem sprejeta odločitev, da se družina preseli v Slovenijo ter da nasprotna udeleženka s hčerjo A. ostane v Sloveniji in začne pripravljati vse potrebno za življenje družine v Sloveniji, predlagatelj pa se jima naknadno pridruži in se preseli v Slovenijo, ko uredi vse potrebno v ZDA, tudi glede vprašanja selitve njegove mladoletne hčere J. v Slovenijo. Vedenje in soglasje predlagatelja k prijavi stalnega bivališča hčere A. v Sloveniji in ureditev njenega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji izkazujeta njegovo privolitev in namen dolgoročnega bivanja hčere A. v Sloveniji. Tudi oddaja predlagateljevih prstnih odtisov za pričetek pridobivanja dovoljenja za prebivanje, iskanje šole za mladoletno J. v Sloveniji, iskanje nepremičnine v Sloveniji, prodajanje hiše v ZDA pojmovno pomeni podano soglasje predlagatelja, da hči A. ostane v Sloveniji. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bila v sodnem postopku v ZDA dodeljena skupna fizična skrb za hčer A. izmenično obema staršema. Vzgoja in varstvo – fizična skrb za otroka je bila dodeljena le nasprotni udeleženki, predlagatelju pa so bili dodeljeni stiki v trajanju do sedem dni mesečno. Začasna odredba izdana v februarju leta 2016 pred sodiščem v ZDA je nepravilna in nezakonita, zaradi česar v tem postopku ne bi smela biti upoštevana, saj v tamkajšnjem postopku ni bila zagotovljena kontradiktornost postopka. Obstaja tudi gotova in resna nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve v ZDA izpostavljen telesnemu nasilju in duševni travmi ter pripeljan v neugoden položaj. Nasprotna udeleženka poudarja, da je tako v vlogah kot tudi v svoji izpovedi opisala bistveno širše nasilje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki ni bilo prisotno samo obrobno ter je povezano z vzorci predlagatelja, ki jih je pridobil iz svoje primarne družine. Navaja še, da ji je potekla zelena karta zaradi česar je vprašljivo, ali bo sploh lahko vstopila v ZDA, oziroma bo lahko na podlagi turističnega obiska v ZDA najdlje prisotna le tri mesece letno. Zaradi predlagateljeve nasilnosti, njegove napredovale multiple skleroze, težav z anksioznostjo je vsekakor izkazana resna nevarnost, da bi bila hči zaradi vrnitve izpostavljena telesnemu nasilju, duševni travmi, zanemarjanju in pripeljana v neugoden položaj. Sodišče v okviru materialno procesnega vodstva ni pozvalo nasprotne udeleženke na predložitev listin v overjenem prevodu, prav tako na prošnjo tudi nasprotni udeleženki ni dopustilo, da zagotovi prevod listin. Dokumentacija v tujem jeziku pa je bistvenega pomena za izkazovanje oziroma razjasnitev dejanskega stanja, in sicer da otrok ni bil nezakonito odpeljan ali zadržan in da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju in duševni travmi ter pripeljan v neugoden položaj. Sodišče je prav tako zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju M.T. in M.C., ki sta bila vpletena v postopek selitve družine predlagatelja in nasprotne udeleženke v Slovenijo in sta bila prisotna ob obiskih predlagatelja v Sloveniji, tako da bi lahko pomembno izpovedala o vseh okoliščinah domnevnega nezakonitega zadržanja ter nasilja v družini.

3. Na pritožbo je predlagatelj odgovoril ter predlagal njeno zavrnitev. Opozarja, da je imela nasprotna udeleženka dovolj časa za predložitev prevodov listin do naroka, saj je bila o postopku obveščena že februarja 2016, listine v angleškem jeziku pa so bile prinesene šele na narok dne 18. 5. 2016. Nasprotna udeleženka želi celotni postopek čimbolj zavleči. Listine pa tudi ne dokazujejo soglasja predlagatelja k zadržanju hčere niti ne njegovega domnevnega nasilja. Nekaj morebiti dvoumnih izjav je bilo tako ali tako namerno izvzetih iz konteksta, pa še te ne dokazujejo niti posrednega soglasja. Poudarja, da nikoli ni soglašal s selitvijo oziroma konkretno in dejansko privolil v to, da ostaneta njegova žena in njun otrok v Sloveniji, medtem ko bi bil on v ZDA, kjer so pred tem stalno prebivali kot družina. Dejstvo, da je predlagatelj poskušal nasprotno udeleženko prepričati, naj se vrne v ZDA, da se bodo kot družina pogovorili o tem, kdaj, kako in s kakšnimi ukrepi bi se lahko selili v Slovenijo, ne pomeni, da je obstajala njegova konkretna in dejanska privolitev, da nasprotna udeleženka že sedaj odpelje njunega otroka v Slovenijo. Navedbe nasprotne udeleženke o njegovi nezmožnosti skrbeti za hčer in o njegovem nasilništvu so popolnoma izmišljene in nedokazane. Nasprotna udeleženka je tista, ki je izvedla nasilje nad otrokom, ko ga je iztrgala iz matičnega okolja (ZDA).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca postopka zakonca, ki sta zakonsko zvezo sklenila v decembru 2011 v ZDA. V avgustu leta 2012 se jima je rodila hči A. A. je v ZDA živela vse do odhoda v Slovenijo 12. 7. 2015. Od dne 24. 7. 2015 ima prijavljeno stalno prebivališče v R Sloveniji, ima tako ameriško kot tudi slovensko državljanstvo. Mladoletna A. je v ZDA večino časa živela skupaj s predlagateljem, njegovo hčerjo J. in nasprotno udeleženko.

6. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je družina v mesecu juliju 2015 odšla na počitnice v Slovenijo. Kupljene so bile povratne letalske karte z ločenimi datumi tako, da sta najprej v Slovenijo prišli nasprotna udeleženka in hči A., čez teden dni pa sta se jima pridružila še predlagatelj in njegova mladoletna hči J. Predlagatelj in njegova hči J. sta odšla iz Slovenije teden dni prej, medtem ko naj bi se nasprotna udeleženka in mladoletna A. v ZDA vrnili teden dni kasneje, kar pa se ni zgodilo, saj je nasprotna udeleženka s hčerjo A. ostala v Sloveniji. Predlagatelj je 22. 1. 2016 preko ameriškega centralnega izvršilnega organa na podlagi Haške konvencije zahteval vrnitev otroka. 16. 2. 2016 je Okrožno sodišče v Iowi izdalo začasno odredbo, s katero je mladoletno A. dodelilo v izključno skrbništvo, varstvo ter vzgojo predlagatelju. Nasprotna udeleženka je 30. 3. 2016 na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo za razvezo zakonske zveze, dodelitev otroka in določitev preživnine ter stikov.

7. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno oprlo na določbe Haške konvencije. Pogoj za uporabo Haške konvencije je, da sta obe državi pogodbenici Haške konvencije. Konvencija se torej uporablja le takrat, ko je otrok, ki ima običajno prebivališče v eni državi pogodbenici (4. člen), protipravno odpeljan ali zadržan v drugi državi pogodbenici (točka a 1. člena Konvencije). Podpisnici Haške konvencije sta tako Slovenija kot tudi ZDA.

8. O mednarodnem protipravnem odvzemu otroka govorimo, kadar eden od staršev brez soglasja drugega od staršev otroka odpelje iz države, v kateri so skupaj prebivali (država izvora) ali pa če to stori tretja oseba (3. člen Haške konvencije). Konvencija se torej nanaša na otroke, ki so bili nezakonito odpeljani ali zadržani.

9. Kot je poudarilo že sodišče prve stopnje namen Haške konvencije ni vsebinsko reševanje sporov glede vprašanja starševskih pravic, temveč vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da se zagotovi čimprejšnja vrnitev otroka v kraj, kjer je imel otrok običajno prebivališče pred protipravnim odvzemom, in se tako pristojnim organom te države omogoči, da v skladu s svojim pravom odločijo o pravicah staršev do skrbi za otroka. Določba 19. člena Haške konvencije izrecno poudarja, da se odločba na podlagi Haške konvencije v zvezi z vrnitvijo otroka ne šteje za meritorno odločbo o kateremkoli vprašanju v zvezi s pravico do skrbi za otroka.(3)

10. Temu namenu Haške konvencije mora biti prilagojen tudi postopek, v katerem pristojni organ odloča o zahtevi za vrnitev. Gre za poseben hiter, ciljem in namenu Haške konvencije prilagojen postopek, v katerem je tudi stopnja procesnih jamstev udeležencev lahko ustrezno nižja, tako da je odločanje lahko še učinkovito. Zelo pomembno je namreč, da je otrok vrnjen, še preden se odtuji od drugega od staršev in preden se tako vživi v novo okolje, da bi bila njegova vrnitev v nasprotju z njegovo koristjo.(4)

11. Če je bila v državi izvora že izdana kakšna odločba, kot npr. začasna odredba, potem na podlagi 14. in 15. člena Haške konvencije ni potrebno priznanje te odločbe, da se lahko nanjo sodišče opre. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da naše sodišče ni pristojno za presojo skladnosti izdane začasne odredbe z dne 16. 2. 2016 z ameriškim pravom, saj je to v pristojnosti instančnih organov v izvorni državi, to je v ZDA. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo odločbo, s katero je pristojni organ v ZDA odredil skrbništvo nad mladoletno hčerjo očetu, čeprav nasprotna udeleženka v postopku, v katerem je bila odločba izdana, ni sodelovala.

12. Pravica do določitve kraja otrokovega prebivališča je sestavni element pravice do skrbi za otroka, ki je opredeljena v 5. členu Haške konvencije. Tudi če ne bi upoštevali začasne odredbe Okrožnega sodišča v Iowi z dne 16. 2. 2016, ki predlagatelja določa za zakonitega skrbnika otroka, in katere zakonitost oporeka nasprotna udeleženka, predlagatelju že ameriško družinsko pravo omogoča, da kot starš določa oz. omejuje državo otrokovega bivanja. Očetovstvo predlagatelja je bilo namreč vzpostavljeno z rojstvom mladoletne A., saj je bil predlagatelj tako v času spočetja kot tudi v času njenega rojstva poročen z materjo, to je nasprotno udeleženko (zakonik Iowe, poglavje 59831; zakon Iowe, poglavje 144.13). S tem pa je pridobil tudi roditeljsko pravico, katere del je pravica do varstva in vzgoje otroka. V času odhoda v Slovenijo sta nad hčerjo A. oba udeleženca izvrševala roditeljsko pravico. V letu 2014 v ZDA sprožen postopek za razvezo zakonske zveze ter dodelitev otroka v varstvo in vzgojo je bil zaradi umika predloga ustavljen, kar med pravdnima strankama ni sporno,(5) zato se nasprotna udeleženka neutemeljeno sklicuje na v tem postopku izdano začasno odločbo, iz katere naj bi izhajalo, da ji je bila hči A. zaupana v vzgojo in varstvo.

13. Ker je v konkretnem primeru od protipravnega odvzema oziroma zadržanja otroka do vložitve predloga na sodišču preteklo manj kot leto dni, lahko sodišče zavrne predlog za vrnitev otroka le iz razlogov, ki so določeni v 13. členu Haške Konvencije, sicer se pred potekom tega roka domneva, da se otrok še ni toliko vživel v novo okolje, da bi bila njegova vrnitev v nasprotju z njegovo koristjo. Po 13. členu Haške konvencije lahko sodišče zavrne predlog za vrnitev otroka: a) ko drugi od staršev v času, ko je bil otrok odpeljan, ni dejansko uveljavljal pravice, da skrbi zanj ali je pozneje pristal, da se otrok odpelje ali zadrži; b) ko obstaja resna nevarnost, da bo otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali kako drugače pripeljan v neugoden položaj. Gre za izjemi od splošnega načela o čimprejšnji vrnitvi otroka, ki ju je zaradi varovanja otrokove koristi treba razlagati strogo.

14. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je trditveno in dokazno breme v zvezi z okoliščinami, ki nasprotujejo vrnitvi otroka na tistem od staršev, ki je otroka odpeljal iz države izvora in nasprotuje njegovi vrnitvi.

15. Vrnitev otroka se torej lahko zavrne zaradi strinjanja starša, ki mu je bil otrok protipravno odpeljan ali zadržan ali če do privolitve pride naknadno, kar izključuje nezakonitost samega dejanja odvzema oz. zadržanja otroka. Kot razlog za zavrnitev vrnitve otroka je nasprotna udeleženka navajala, da se je predlagatelj s hčerino selitvijo v Slovenijo strinjal oz. da je na njo pozneje pristal v smislu točke a prvega odstavka 13. člena Konvencije.

16. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi poudarilo, da gre za soglasje oziroma naknadno odobritev le v primeru, ko je to nedvoumno izraženo z besedami ali dejanji, ki izražajo strinjanje, da se otroka odpelje s kraja običajnega bivališča oziroma v novem okolju zadrži za nedoločen čas oz. za stalno.(6) Pri ugotavljanju, ali je podana odobritev, je potrebno upoštevati dejansko voljo predlagatelja, njegov subjektivni namen ter na podlagi vseh dejanj oceniti, ali je bilo podano soglasje.(7)

17. Iz predloženih povratnih letalskih kart in izjave nasprotne udeleženke, dane na zapisnik CSD dne 4. 4. 2016, da je družina v juliju 2015 prišla v Slovenijo k njenim domačim na počitnice, izhaja, da v času potovanja mladoletne A. v Slovenijo predlagatelj ni soglašal, da se otroka odpelje s kraja običajnega prebivališča za nedoločen čas oziroma za stalno.

18. Niti trditvena podlaga nasprotne udeleženke niti izvedeni dokazni postopek ne dajeta podlage za zaključek, da bi predlagatelj naknadno podal odobritev, da hči A. trajno ostane z materjo v Sloveniji. Iz ugovorne trditvene podlage nasprotne udeleženke izhaja, da se je nasprotna udeleženka zaradi nasilja predlagatelja, ki ga je nad njo izvajal v času počitnic v Sloveniji, ter po ugotovitvi obeh udeležencev, da je bil poskus skupnega življenja neuspešen in ker naj bi nasprotna udeleženka zaradi preteklih izkušenj s predlagateljem vedela, da v tej situaciji skupni dom v ZDA ni varno in primerno okolje za otroka, odločila (torej ne v sporazumu s predlagateljem, op. sodišča), da s hčerjo A. ostaneta v Sloveniji. Že navedena ugovorna trditvena podlaga ne daje zaključka, da je predlagatelj podal soglasje, da mladoletna A. trajno ostane v Sloveniji. Navedenega tudi izvedeni dokazni postopek ne potrjuje. Iz izjave nasprotne udeleženke, dane pred CSD dne 4. 4. 2016, namreč izhaja, da se je šele v Sloveniji odločila, da s hčerjo ostaneta v Sloveniji ter da sta se v februarju 2016 s predlagateljem dogovarjala, da naj bi predlagatelj prišel živet v Slovenijo, vendar pa načrt ni uspel, ker predlagatelj v Ameriki skrbi še za starejšo hči J. Tudi iz tožbe zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve mladoletnega otroka, določitve preživnine in stikov, ki jo je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila nasprotna udeleženka dne 30. 3. 2016, izhaja, da se je nasprotna udeleženka zaradi nasilja odločila ostati v Sloveniji ter da so prišli v Slovenijo na počitnice kot celotna družina. Iz ugovorne trditvene podlage nasprotne udeleženke, da sta si udeleženca pustila prostor za razmislek, in je nato predlagatelj načrtoval selitev v Slovenijo, izhaja le to, da se je predlagatelj strinjal, da mladoletna A. ostane v Sloveniji začasno, dokler se udeleženca ne bosta dogovorila kako naprej oz. pod pogojem, da pride do skupne selitve družine v Slovenijo. Tudi iz izpovedi nasprotne udeleženke izhaja, da sta se s predlagateljem odločila, da mladoletna hči in nasprotna udeleženka ostaneta v Sloveniji ter da bo predlagatelj prišel za njima.

19. Začasen in pogojen pristanek oziroma soglasje predlagatelja, da njegova mladoletna hčer A. ostane v Sloveniji, pa ne pomeni, da je predlagatelj s tem dal tudi soglasje za trajno preselitev mladoletne A. v Slovenijo.

20. Kot izhaja iz trditev, tudi pritožbenih, nasprotne udeleženke je bila edina ovira v zvezi s selitvijo, preselitev mladoletne J. v Slovenijo in privolitev njene matere. Tudi iz predloženega maila z dne 4. 2. 2016, na katerega se v pritožbi sklicuje pritožnica, izhaja, da predlagatelj z materjo njegove starejše hčere ni mogel skleniti dogovora o hčerini preselitvi v Slovenijo. Navedbe nasprotne udeleženke torej kažejo, da je predlagatelj privolil le v neko prehodno stanje.(8) Privolitev v neko prehodno oz. pogojno stanje pa ne zadostuje namenu iz a točke prvega odstavka 13. člena Haške konvencije, ampak bi bila potrebna privolitev v trajno spremembo običajnega prebivališča. Na tej okoliščini tako ni mogoče graditi zaključka o očetovi naknadni privolitvi.

21. Zatrjevano dejstvo, da je v vmesnem času predlagatelj nakazoval sredstva za preživljanje hčere in nasprotne udeleženke ne zadošča za zaključek, da je predlagatelj pristal na to, da bo hči trajno ostala v Sloveniji. Tudi privolitev v sklenitev zdravstvenega zavarovanja in prijava stalnega prebivališča po mednarodni sodni praksi ne pomeni nujno, da je starš pristal na to, da otrok ostane v drugi državi.(9) Vložitev vloge za pridobitev slovenskega dovoljenja za prebivanje, oddaja prstnih odtisov, poskus prodaje hiše pa kažejo le na to, da je imel predlagatelj resen namen, da skupaj z nasprotno udeleženko in hčerama živijo v Sloveniji kot družina. Predlagateljevo sprejetje kompromisov ter iskanje rešitve za ohranitev družine glede nastale situacije ne pomeni, da je predlagatelj soglašal, da njegova mladoletna hči A. le z materjo za stalno ostane v Sloveniji.

22. Pritožbeno sodišče se glede obstoja resne nevarnosti, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi, ali da bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj (točka b prvega odstavka 13. člena Haške konvencije), strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da nasprotna udeleženka v tej smeri ni zmogla niti trditvenega niti dokaznega bremena. Uporaba te klavzule je pogojena z neobičajno težkimi okoliščinami, ki bi lahko ogrozila otrokove koristi, ki so sodišču predstavljene kot posebno bistvene, konkretne in aktualne.(10) Iti mora za res izjemne okoliščine npr. ko so v državi, v katero bi bilo treba otroka vrniti, vojne razmere, lakota ali bolezen, in kadar bi bil otrok deležen resnega zlorabljanja ali zanemarjanja.(11) Za zavrnitev predloga mora biti torej ogroženost otroka zelo resna. Niti iz trditvene podlage niti iz izpovedbe nasprotne udeleženke ne izhaja, da bi bil predlagatelj nasilen do mladoletne A. v takšnem obsegu, ki bi kazal na resno nevarnost, da bi bil otrok zaradi vrnitve izpostavljen telesnemu nasilju ali duševni travmi ali bi bil kako drugače pripeljan v neugoden položaj. Zatrjevani tepež po riti in ščipanje v rame ne zadostita standardu resne nevarnosti. Prav tako nasprotna udeleženka ne navede, da organi države izvora (policija, skrbstveni organi, sodišče) nimajo vzpostavljenih mehanizmov, ki bi zagotovili ustrezno in primerno zaščito otroka po njegovi vrnitvi.

23. Kot je poudarilo Ustavno sodišče RS v zadevi Up 377/2001 je stopnja procesnih jamstev udeležencev ustrezno nižja ravno z namenom, da je odločanje sodišča učinkovito. Konkretni postopek je hiter postopek, zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko nasprotni udeleženki ni podelilo posebnega roka za prevod listin, saj bi navedeno postopek bistveno podaljšalo, poleg tega pa je imela nasprotna udeleženka, ki jo je v postopku zastopal kvalificirani pooblaščenec, dovolj časa, da predložene listine ustrezno prevede, saj je bilo vabilo na narok vročeno že dne 21. 4. 2016, narok pa se je odvijal skoraj mesec dni kasneje 18. 5. 2016. Pa tudi izvedba dokaza z vpogledom v navedene listine ne bi pripomogla k spremembi odločitve sodišča prve stopnje. Iz elektronskega sporočila z dne 4. 2. 2016 izhaja le to, da se je predlagatelj nameraval preseliti s starejšo hčerko J. v Slovenijo, nakazilo 860,00 do 1.000,00 dolarjev za preživljanje hčere in nasprotne udeleženke, kot izhaja iz elektronskega sporočila iz septembra 2015, pa, kot je bilo že pojasnjeno, na odločitev ne vpliva.

24. Nasprotna udeleženka je hkrati s pritožbo vložila novo dokumentacijo, ki je v pritožbenem postopku ni več dopustno vlagati, pa tudi sicer iz nove predložene dokumentacije ne izhaja, da bi predlagatelj izrecno soglašal, da lahko mladoletna hči A. z materjo trajno ostane v Sloveniji. Iz dokumentacije izhaja le namen predlagatelja, da v Sloveniji skupaj s hčerama in nasprotno udeleženko bivajo kot družina.

25. Pritožnica v pritožbi navaja, da ji bo onemogočeno polnopravno sodelovanje v sodnem postopku v ZDA, ker ji je potekla veljavnost zelene karte. Gre za novo navedbo, ki tudi sicer z ničemer ni izkazana.

26. Sodišče sicer verjame nasprotni udeleženki, da se je otrok v določeni meri prilagodil na novo okolje oz. v okolje, v katerem sedaj živi, vendar pa navedeno po drugem odstavku 12. člena Haške konvencije ni razlog za zavrnitev predloga, saj od protipravnega zadržanja še ni poteklo leto dni. Kot je bilo že pojasnjeno Haška konvencija izhaja iz predpostavke, da je za otroka najboljše, da se vrne v državo svojega običajnega prebivališča ter da o njegovih pravicah in pravicah njegovih staršev v zvezi s skrbjo za otroka odloči pristojni organ države, v kateri je otrok prej prebival. Sodišče se zaveda, da bo vrnitev otroka v ZDA otroku povzročila določeno neugodno psihološko stanje, vendar bo (bi) nasprotna udeleženka morala začeti postopek razveze zakonske zveze, dodelitve otroka ter vzpostavitev stikov v ZDA, kjer se je postopek sicer v letu 2014 tudi že vodil in je pristojni organ že sprejel začasno odločitev o dodelitvi otroka v varstvo nasprotni udeleženki, a je bil postopek zaradi umika predloga ustavljen.

27. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje stopnje.

28. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 35. člena ZNP.

Op. št. (1): Zakon o ratifikaciji Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok, Ur. l. RS – MP, št. 6/93, 92/2012, v nadaljevanju Haška konvencija.

Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.

Op. št. (3): Sklep Ustavnega sodišča Slovenije Up 377/01. Op. št. (4): Primerjaj dr. Končina Peternel M.: Mednarodna ugrabitev otrok, Pravosodni bilten, letnik XXXIV, Ljubljana 2013. Op. št. (5): Glej zapisnik pred CSD z dne 4. 4. 2014. Op. št. (6): D. Garbolino: International Litigation Guide, The 1980 Hague Convetion on the Civil Aspects of International Child Abduction, A Guide for Judges, 2012, Op. št. (7): Glej zadevo P. v P. (št. 533), objavljeno na spletni strani HCCH.

Op. št. (8): Glej zadevo Avstrijskega vrhovnega sodišča v INCADAT bazi (št. 981).

Op. št. (9): Zadeva Dagan v. Dagan (št. 807).

Op. št. (10): Primerjaj odločbo VSL sklep IV Cp 1297/2012, glej tudi zadevo Ibrahim v. Girgis (št. 851).

Op. št. (11): Primerjaj VSL sklep IV Cp 1/2015.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia