Jedro

Dejstvo, da je sestava poravnalnega predloga zajeta v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči, jasno izhaja tako iz odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči kot tudi iz „napotnice“, zato je po presoji sodišča tožena stranka kršila določbo 6. odstavka 30 člena ZBPP, ko tožniku ni priznala nagrade in stroškov za sestavo poravnalnega predloga.

Izrek

1. Tožbi se ugodi tako, da se sklep Okrožnega sodišča v A., opr. št. Bpp .../2005 z dne 9.1.2007, v delu, v katerem tožeči stranki ni bila priznana nagrada za sestavo poravnalnega predloga, odpravi in se zadeva v odpravljenem delu vrne Okrožnemu sodišču v A. v ponoven postopek.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v višini 350,00 EUR.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v A. je s sklepom, opr. št. Bpp .../2005 z dne 9.1.2007 (v nadaljnjem besedilu: izpodbijani sklep), sklenilo, da se tožniku za opravljene storitve iz naslova izredne brezplačne pravne pomoči, na podlagi odločbe istega sodišča, opr. št. Bpp .../2005 z dne 21.04.2005, odmerijo nagrada in stroški v skupni višini 393,29 EUR. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bila z njim tožniku priznana nagrada za sestavo tožbe zoper Republiko Slovenijo ter priznano povračilo materialnih stroškov in DDV, ni pa mu bila priznana nagrada za sestavo poravnalnega predloga državnemu pravobranilstvu in za prvi posvet s stranko, priznano pa mu tudi ni bilo plačilo zakonitih zamudnih obresti. Organ tožniku ni priznal priglašene nagrade za sestavo poravnalnega predloga z utemeljitvijo, da Odvetniška tarifa predvideva nagrado odvetniku le v primeru sklenitve poravnave, ne pa tudi za samo sestavo poravnalnega predloga.

Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani sklep v delu, v katerem mu ni bila priznana nagrada za sestavo poravnalnega predloga državnemu pravobranilstvu in (v zvezi s tem) mu ni bilo priznano povračilo materialnih stroškov in DDV. V tožbi navaja, da je tožena stranka sestavo poravnalnega predloga izrecno naročila z odločbo, opr. št. Bpp .../2005 z dne 21.04.2005, zato zanj neutemeljeno odreka plačilo. Tožena stranka je tudi napačno uporabila določbe Odvetniške tarife, saj bi v konkretnem primeru nagrada za sestavo poravnalnega predloga morala biti priznana na podlagi tar. št. 38/1, ki za zahtevke in druge obrazložene vloge, na podlagi katerih poteka postopek za določitev odškodnine ali priznanje drugega zahtevka pri zavarovalnicah, gospodarskih družbah in drugih pravnih ali fizičnih osebah, predvideva določitev nagrade po tar. št. 18/1. Upoštevaje, da se je sporni poravnalni predlog nanašal na plačilo odškodnine v znesku 5.000.000,00 SIT (20.864,63 EUR), znaša nagrada za sestavo predmetnega poravnalnega predloga, po tar. št. 18/1, 600 točk. Ob upoštevanju vrednosti točke in dejstva, da tožniku v skladu z določbami Odvetniške tarife pripada tudi povračilo materialnih stroškov in DDV, bi morala tožena stranka, poleg nagrade in stroškov, ki jih je tožniku priznala z izpodbijanem sklepom, priznati tudi nagrado in stroške za sestavo poravnalnega predloga v skupnem znesku 337,11 EUR. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se mu poleg odmerjene nagrade in stroškov v višini 393,29 EUR, odmerijo tudi nagrada in stroški v višini 337,11 EUR.

Tožba je bila vročena toženi stranki, ki je sodišču poslala spise, ki se nanašajo na zadevo, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

V konkretnem primeru je sporno, ali je tožnik (odvetnik) iz naslova oprave brezplačne pravne pomoči upravičen do priznanja nagrade in stroškov za sestavo poravnalnega predloga državnemu pravobranilstvu, ki ga je po 1. odstavku 14. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97 s spremembami, ZDPra) potrebno vložiti pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, v primeru ko se ta postopek namerava začeti proti subjektu, ki ga zastopa državno pravobranilstvo.

Po 6. odstavku 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1, v nadaljnjem besedilu: ZBPP) je odvetnik za pravno pomoč po ZBPP upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini izračunani po odvetniški oziroma notarski tarifi in v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči. Iz upravnih spisov izhaja, da je bila z odločbo Okrožnega sodišča v A., opr. št. Bpp .../2005 z dne 21.04.2005, B.B. odobrena izredna brezplačna pravna pomoč (med drugim) za sestavo poravnalnega predloga državnemu pravobranilstvu, za izvajalca odobrene brezplačne pravne pomoči pa je bil določen tožnik. Na podlagi citirane odločbe in določbe 39. člena ZBPP je strokovna služba za brezplačno pravno pomoč izdala „napotnico“, v kateri je kot obseg brezplačne pravne pomoči (4. alineja 4. odstavka 39. člena ZBPP) navedla tudi sestavo poravnalnega predloga državnemu pravobranilstvu. Ker torej dejstvo, da je sestava poravnalnega predloga zajeta v obsegu odobrene brezplačne pravne pomoči, jasno izhaja tako iz odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči kot tudi iz „napotnice“, je po presoji sodišča tožena stranka kršila določbo 6. odstavka 30 člena ZBPP, ko tožniku ni priznala nagrade in stroškov za sestavo poravnalnega predloga. Po presoji sodišča je tožena stranka v spornem delu izpodbijanega sklepa napačno uporabila tudi določbe Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 67/03 in 70/03 - popravek, v nadaljnjem besedilu: OT). Pri odločanju je očitno izhajala iz tar. št. 3 OT, ki določa nagrado odvetniku za sklenitev poravnave pred začetkom pravdnega, nepravdnega ali izvršilnega postopka ali med postopkom in v delovnih in socialnih sporih. V konkretni zadevi ni sporno, da poravnava pri državnemu pravobranilstvu ni bila sklenjena in zato se nagrada tožniku za vložitev poravnalnega predloga ne more odmeriti po citirani tar. št. 3, kar pa ne izključuje uporabe ostalih določb OT.

Ker je izpodbijani sklep, v spornem delu, zaradi vsega navedenega nezakonit, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep v spornem delu odpravilo po 4. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1). Tožena stranka, ki ji je zadeva vrnjena v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), bo zato morala v tem delu ponovno odločiti v skladu s 4. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovljenem postopku mora tožena stranka odpraviti nakazane pomanjkljivosti in sicer tako, da bo tožniku upoštevajoč ustrezne določbe OT odmerila nagrado za sestavo poravnalnega predloga in določila višino povračila stroškov v zvezi s tem.

Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče samo odloči o stvari, vendar sodišče temu predlogu ni sledilo in je odločilo kot izhaja iz izreka te sodbe, saj za odločitev o stvari ni imelo podlage po 65. členu ZUS-1. Tožnik je v tožbi predlagal tudi, da sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med strankama ni sporno, je sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji.

K točki 2 izreka: Tožnik je v tožbi zahteval tudi, da mu tožena stranka povrne stroške upravnega spora. Glede na to, da je s tožbo uspel, je na podlagi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov. Njihovo višino je sodišče določilo na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), upoštevajoč, da je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.