Jedro

Ob ugotovitvi, da je toženka izvedla sporni posek na svojem zemljišču, pa seveda ni mogoče govoriti o nastanku odškodninskega delikta, saj nobeden od pogojev za njegov nastanek (nastanek škode, ki izvira iz nedopustnega ravnanja, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja) ni podan.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zneska 3.000,00 SIT spp.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je v revizijskem roku vložila dve vlogi (eno je naslovila z "ugovor zoper sodbo sodišča druge stopnje", drugo pa s "pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje", ki ju je treba šteti za revizijo. Napačna opredelitev pravnega sredstva namreč ne vpliva na način njegovega obravnavanja. Tožnika v prvi vlogi navajata, da sta sodbi sodišč prve in druge stopnje nesprejemljivi. Neresnične so ugotovitve, da je toženka izvršila posek lesa v svojem gozdu. Na odločitev v pravnomočno končanem postopku za določitev meje, ki je v korist toženke, ne pristajata in nikakor ne odstopata od svojega zemljišča. Sodišče naj opravi novo meritev po njunem prvotnem predlogu. V drugi vlogi poudarjata, da je bil sporni posek lesa izvršen v njunem gozdu, s čimer jima je toženka povzročila ogromno škodo.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Izpodbijani odločitvi sodišč prve in druge stopnje temeljita na dejanski ugotovitvi, da je toženka izvedla sporni posek lesa na svojem zemljišču. Dejanske ugotovitve ne smejo biti predmet revizijskega izpodbijanja (3. odstavek 385. člena ZPP), zato so revizijski očitki, usmerjeni v izpodbijanje navedene ugotovitve, neupoštevni. Ker pa se tožnika s to ugotovitvijo nočeta sprijazniti, naj se še enkrat poudari, da je bila v pravnomočno končanem mejnem ugotovitvenem postopku opr. št... ugotovljena toženkina lastnina zemljišča, kjer naj bi bil izvršen sporni posek. V postopku za ugotovitev meje se namreč posredno odloči tudi o lastnini spornega sveta. Lastninsko varstvo pa je dokončno zagotovljeno, če nepravdno sodišče v mejnem ugotovitvenem postopku odloči na podlagi močnejše pravice (1. odstavek 136. člena Zakona o nepravdnem postopku). In ravno po tem načelu, po katerem bi odločalo tudi pravdno sodišče, če bi samo reševalo predhodno vprašanje, komu pripada lastninska pravica na spornem delu zemljišča, je bilo v omenjenem nepravdnem postopku tudi odločeno.

Ob ugotovitvi, da je toženka izvedla sporni posek na svojem zemljišču, pa seveda ni mogoče govoriti o nastanku odškodninskega delikta, saj nobeden od pogojev za njegov nastanek (nastanek škode, ki izvira iz nedopustnega ravnanja, vzročna zveza in odgovornost povzročitelja) ni podan.

Izpodbijana odločitev sodišč prve in druge stopnje je tako pravilna, zato je revizijsko sodišče potem, ko je ugotovilo, da tudi kršitev določb postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ni podana, zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (393. člen ZPP).