Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Domnevo umika predloga za nadomestitev globe zaradi izostanka z razgovora pri centru za socialno delo ali izmikanja razgovoru je mogoče smiselno uporabiti tudi za primere, ko storilec na drugačen način izraža svojo nezainteresiranost za odpravo nalog v splošno korist in ne izpolnjuje naloženih obveznosti, vendar le pod pogojem, da je bil z obveznostmi ustrezno in pravočasno seznanjen ter opozorjen na posledice neizpolnitve teh obveznosti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo storilčev predlog, da se globa, izrečena s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu PR 213/2010 z dne 4. 10. 2011, nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.
Zoper takšno odločitev se pritožuje storilec, ki v pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče po prvotni razveljavitvi sklepa o zavrženju njegovega predloga za nadomestitev globe ponovno napravilo napako, ker se ni temeljito prepričalo o tem, da je storilec že opravil delo in to v popolnosti pri DU Š. p. J., kar lahko potrdijo tudi priče g. Ž., g. A. in g. R. J., ki jim je nudil pomoč pri sprehodih in negi, jih redno obiskoval, za kar je porabil okoli 100 ur, kar je veliko več, kot mu je določilo sodišče. Da ga. Ž. na CSD Š. o tem nič ne ve, pa je njena krivda, saj je aktivna le pri svojem telefonu, nikdar pa na terenu, kar naj bi bila njena prava aktivnost. Prosi, da sodišče zasliši naštete priče, ki bodo z gotovostjo potrdile njegovo vestno aktivnost. Pritožba je utemeljena.
Iz spisovnega gradiva je razvidno, da je sodišče prve stopnje po prejemu storilčevega predloga za nadomestitev globe z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju predlog za nadomestitev globe) in opravljenih poizvedbah po uradni dolžnosti v skladu s tretjim odstavkom 202.c člena Zakona o prekrških (ZP-1), ocenilo, da je storilčev predlog za nadomestitev globe utemeljen in je zato v skladu s četrtim odstavkom 202. c člena ZP-1. Center za socialno delo Š. pozvalo, da na podlagi mreže izvajalcev in konkretnega dogovora z organizacijo izbere ustrezno organizacijo, ki bo storilcu prekrška omogočila opravljanje nalog v trajanju 60 ur (list. št. ...). CSD Š. je z dopisom z dne 11. 6. 2012 (list. št. ...) sodišču prve stopnje sporočil, da so storilca vabili na razgovor z dne 16. 4. 2012, da se je storilec oglasil na razgovor 2. 4. 2012 in podal izjavo, da bo delo opravil v D. u. Š. ali v C. d.o.o. in da bo center obvestil o dogovoru z izvajalsko organizacijo do 14. 4. 2012. Ker do 17. 5. 2012 ni sporočil ali bo delo opravljal ali ne, so mu dne 17. 5. 2012 posredovali ponovno vabilo, na katerega se ni odzval, iz fotokopije vabila storilcu z dne 17. 5. 2012 (list. št. 51) pa izhaja, da je s tem vabilom CSD Š. storilca pozval, da v roku 8 dni od prejema dopisa posreduje odgovor ali bo družbeno koristno delo opravljal in ga opozoril, da v kolikor odgovora na bo posredoval, bodo to šteli za umik predloga za nadomestitev globe in o tem obvestili sodišče. V dopisu z dne 19. 10. 2012 je CSD Š. (list. št. ...) pojasnil, da izvajalske organizacije zahtevajo, da se kandidat pred sklenitvijo dogovora o opravljanju dela sam osebno zglasi na razgovor, da mu poiščejo ustrezno delo glede na kandidatovo znanje, izkušnje, želje in psihofizične sposobnosti. Tako je bilo s storilcem na razgovoru pri CSD Š. dne 2. 4. 2012 dogovorjeno, da se bo glede opravljanja dela oglasil v D. Š. in v C. R. S. in da bo do 16. 4. 2012 sporočil, kaj se je dogovoril, ker se bo sicer smatralo, da od opravljanja dela odstopa. Iz zapisnika o razgovoru s kandidatom z dne 2. 4. 2012 (list. št. ...) pa izhaja, da je storilec (med drugim) izjavil, da se bo po seznamu izvajalskih organizacij osebno oglasil v D. Š., D. C. in druge, do 16. 4. 2012. V kolikor CSD ne bo sporočil, pomeni, da od opravljanja družbeno koristnega dela odstopa.
Četrti odstavek 202.c člena ZP-1 kot posledico določa domnevo umika predloga za nadomestitev globe, če se kandidat neopravičeno ne odzove vabilu na razgovor pri centru za socialno delo, ali se mu izmika, posledica umika pa je zavrženje predloga za nadomestitev globe. Namen takšne določbe je nedvomno prisiliti storilca k sodelovanju in preprečiti zlorabo tega instituta, hkrati pa je iz te določbe mogoče utemeljeno zaključiti, da se v postopku nadomestitve globe od storilcev pričakuje večja aktivnost, saj gre za njihovo korist in interes, kot pravilno navaja tudi prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Glede na namen določbe četrtega odstavka 202.c člena ZP-1 je po prepričanju pritožbenega sodišča domnevo umika mogoče smiselno uporabiti tudi za primere, ko storilec na drugačen način izraža svojo nezainteresiranost za opravo nalog v splošno korist in ne izpolnjuje naloženih obveznosti, vendar pod pogojem, da je bil z obveznostmi ustrezno in pravočasno seznanjen ter opozorjen na posledice neizpolnitve teh obveznosti.
Ker je v obravnavni zadevi iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz spisovnega gradiva razvidno, da je storilec na razgovoru pri CSD Š. dne 2 4. 2012 prevzel nase obveznost, da se bo do 16. 4. 2012 oglasil v D. Š. ali C. in bil pri tem opozorjen, da bo v primeru, če ne bo sporočil dogovora CSD Š. do 16. 4. 2012, to pomenilo, da od opravljanja družbeno koristnega dela odstopa, na posledice svoje neaktivnosti glede izpolnitve obveznosti, ki mu je bila naložena z dopisom z dne 17. 5. 2012 (list. št. ...) pa je bil opozorjen tudi v tem dopisu, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je s svojo neaktivnostjo v zvezi z omenjenim dogovorom in dopisom z dne 17. 5. 2012 izkazal, da nima interesa opraviti družbeno koristna dela, kar je tudi ustrezno obrazložilo. Prav tako je iz spisovnega gradiva in obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva za odločitev o uporabi domneve umika predloga za nadomestitev globe, zaradi česar ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje ponovno napravilo (pravniško) napako.
Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je družbeno koristno delo že v celoti opravil v obsegu 100 ur. Četudi je storilec res pomagal g. Ž., g. A. in g. R., za katere predlaga, naj jih sodišče zasliši, tega dela ni mogoče šteti kot dela v splošno korist, s katerim bi sodišče lahko nadomestilo plačilo globe v predmetni zadevi, saj o tem ni bil izdan sklep sodišča o dovolitvi nadomestitve globe in ni bil sklenjen dogovor z izvajalsko organizacijo, in sicer zato, ker storilec ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel nase na razgovoru pri CSD Š. 2. 4. 2012 in obveznosti, ki so mu bile naložene v dopisu z dne 17. 5. 2012. Če bi storilec res že opravljal dela v splošno korist, bi nedvomno o tem lahko obvestil CSD Š. p. J. najkasneje po vročiti dopisa z dne 17. 5. 2012, vendar tega ni storil, čeprav je bil opozorjen na posledice svoje neaktivnosti. Nekorektno je prelaganje odgovornosti za storilčev neodziv na koordinatorko za izvajanje dela v splošno korist I. Ž., saj je slednja storilca ustrezno pisno pozvala k odgovoru glede dogovorjenih obveznosti pri izvajalskih organizacijah, vendar na njene dopise storilec ni odgovoril. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).