Jedro

Občina je na podlagi zakona dolžna kategorizirati občinske ceste v skladu z merili, ki jih določi vlada. V primeru, če ugotovi, da gre za javno cesto na zemljišču v zasebni lasti, je dolžna cesto tako ustrezno kategorizirati kot tudi s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče na katerem je cesta zgrajena. Kajti ZJC določa, da je občinska cesta v lasti občine.

Tožnika sta postavila količke v varovanem pasu javne poti ne da bi za njihovo postavitev predhodno pridobila soglasje občine. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju je upravni organ pravilno izrekel inšpekcijski ukrep.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo, ki je bila izdana na podlagi 37. člena in 52. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 72/08, v nadaljevanju Odlok), je organ prve stopnje tožniku in tožnici, obema stanujočima ... naložil, da morata odstraniti količke, ki so postavljeni v varovanem pasu javne poti parc. št. 2025/1 k.o. ... na zemljišču parc. št. 1323/4 k.o. ..., v lasti zavezancev. Pod 2. točko je odločil, da je rok za ureditev stanja tri dni po prejemu te odločbe, po preteku tega roka bo količke iz 1. točke izreka odstranilo pooblaščeno javno podjetje Občine Log - Dragomer, po predhodnem sklepu o dovolitvi izvršbe na stroške zavezanca. Pod 3. in 4. točko je še odločil, da pritožba zoper inšpekcijsko odločbo ne zadrži njene izvršitve in da ni stroškov postopka. Iz obrazložitve izhaja, da je bil dne 2. 7. 2010 opravljen ogled na zemljišču občinske ceste LK št. 467066, parc. št. 2025/1 k.o. ..., na kateri je bilo ugotovljeno, da sta tožnika na parcelni meji predmetne javne poti z zemljiščem parc. št. 1323/4 k.o. ..., v lasti tožnikov, namestila količke povezane z verigo, pri čemer sta začetni in končni količek označila s prometno signalizacijo. Organ prve stopnje je tožnikoma dne 6. 7. 2010 poslal zapisnik, s katerim ju je opozoril na nepravilnosti in določil rok za njihovo odpravo. Tožnika sta zapisnik prejela dne 8. 7. 2010. Rok za odstranitev količkov je bil tri dni po prejemu zapisnika. Dne 12. 7. 2010 je bil opravljen kontrolni pregled, na katerem je bilo ugotovljeno, da količki niso bili odstranjeni. Dne 14. 7. 2010 je organ prve stopnje prejel tudi izjavo pooblaščene odvetnice tožnikov glede zapisnika, ki jo je povzel v izpodbijani odločbi.

2. Zoper navedeno odločbo sta se tožnika pritožila, vendar je organ druge stopnje njuno pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Obenem je še dodal, da sta tožnika postavila količke v varovanem pasu javne poti parc. št. 2025/1 k.o. ..., na parc. št. 1323/4 k.o. ..., kjer je raba prostora omejena, zato bi morala investitorja za postavitev količkov pridobiti soglasje občine. Organ druge stopnje je ugotovil, da investitor na občino ni vložil predmetne vloge. Prav z omejeno rabo prostora v varovalnem pasu ob občinskih cestah se preprečujejo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej. S postavitvijo količkov v varovanem pasu javne poti parc. št. 2025/1 k.o. ... na parc. št. 1323/4 k.o. ..., so nastali škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti LK št. 467066. 3. Tožnika vlagata tožbo zoper odločbo Župana Občine Log - Dragomer št. 061-20/10-21 z dne 13. 8. 2010 v zvezi z odločbo Medobčinskega inšpektorata in redarstva št. 061-119/2010-9 z dne 15. 7. 2010 zaradi napačne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb upravnega postopka in kršitev Ustave ter predlagata, da se njuni tožbi ugodi in se izpodbijani odločbi odpraviti in se tožnikoma povrnejo stroški upravnega spora skupaj s stroški upravnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila v 15 dneh pod izvršbo. Prepričana sta, da je odločitev nepravilna, saj sta količke postavila na svojem zemljišču parc. št. 1323/4 k.o. ... Glede na to, da je občina v njuno zemljišče neupravičeno posegla in ga brez kakršnegakoli temelja uporabljala, jo je Okrajno sodišče na Vrhniki s sklepom in sodbo opr. št. P 16/2009 z dne 8. 12. 2009, ki jo je potrdilo Višje sodišče v Ljubljani s sodbo opr. št. II Cp 1320/2010 z dne 15. 4. 2010, pozvalo, da jima mora cestišče izročiti v posest. Glede na to, da je sodba pravnomočna, tožnika cestišče posedujeta na podlagi pravnomočnega pravnega naslova. V konkretnem primeru je ravno občina tista, ki je povzročila nastalo situacijo in je škodljivo vplivala v prostor na sami cesti parc. št. 2025/1 k.o. ... in ob njej, saj je delu javne ceste, ki bi bil sicer širok 7 metrov spremenila namembnost in ga prodala kot zazidljivi nepremičnini lastnikom nepremičnin parc. št. 1313/5 in 1313/6 k.o. ..., ležečih na drugi strani cestišča. Istim lastnikom tudi dopušča, da z opornimi zidovi vsaj en meter posegajo na javno cesto (tudi v delu, v katerem ji ni bila spremenjena namembnost) in ne v njen varovalni pas, kot se očita tožnikoma. Zaradi navedenega je nedopustno in nepravično, da tožnikoma ne pusti postaviti količke na svojem zemljišču oziroma jih je odstranila, češ da so škodljivo vplivali s posegi v prostor ob občinski cesti. Občina si sedaj z razlastitvenim postopkom poskuša po minimalni ceni prilastiti še zemljišče tožnikov, kar opravičuje s tako imenovanim javnim interesom. Vse navedeno nedvomno postavlja pod vprašaj temelje pravne države in krši ustavno pravico tožnikov do zasebne lastnine. Nedopustno je, da sta morala s svojega zemljišča tožnika odstraniti količke, ker naj bi gradila v varovanem pasu ceste parc. št. 2025/1 k.o. ..., saj sta do posedovanja spornega zemljišča upravičena na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki jo občina noče izvršiti, poleg tega je bil 1 količek oddaljen več kot 0,5 metra od cestišča, namreč 0,63 metra, zaradi česar zanj tudi sicer ni bilo nobene pravne podlage za odstranitev.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po določbah v času izdaje izpodbijanega akta veljavnega prvega odstavka 2. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97...109/09, v nadaljevanju ZJC), so javne ceste prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Po definiciji 2. točke prvega odstavka 14. člena ZJC pa je javna cesta tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Občinam je bilo v zakonu dano pooblastilo, da sprejmejo odlok o občinskih cestah, v katerem uredijo upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter nadzorstvo nad občinskimi cestami in kategoriziranje občinskih cest (1. odstavek 82. člena ZJC). Te določbe je ZJC vseboval že leta 2008 (Uradni list RS, št. 29/97....57/08), ko sta bila na njihovi podlagi sprejeta Odlok (ki ureja vprašanja glede kategorizacije občinskih cest, njihovega upravljanja, graditve, vzdrževanja ter glede varstva občinskih cest in prometa na njih) in Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Log-Dragomer (Uradni list RS, št. 51/08, Odlok`08).

6. V obravnavani zadevi med strankama sicer ni sporno, da je cesta na kateri so se nahajali količki glede katerih je bil izrečen predmetni inšpekcijski ukrep, klasificirana kot občinska cesta. Zakonitost kvalifikacije pa je predhodno vprašanje v predmetni zadevi in posledično pomembna za odločitev v tem upravnem sporu, kajti tožnika trdita, da sta količke postavila na svojem zemljišču parc. št. 1323/4 k.o. ... Sodnik je pri odločanju vezan le na ustavo in zakon (125. člen Ustave), zato mu pri odločanju ni treba upoštevati nezakonitega predpisa, če ugotovi, da je podzakonski akt nezakonit (t.i. exceptio illegalis). Ustavno sodišče je namreč v številnih primerih ugotovilo nezakonitost občinskih odlokov glede kategorizacije javnih poti v delih, kjer je potekalo zemljišče po parcelah v zasebni lasti in za katere pristojni organi na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja niso sklenili pravnih poslov za pridobitev teh delov zemljišča po katerih poteka javna pot, niti niso uvedli postopkov razlastitev (npr. odločba U-I-357/06). Kasneje je Ustavno sodišče take sporne dele določb odlokov celo samo razveljavljalo (npr. odločba U-I-278/10).

7. Glede na klasifikacijo iz Odloka, gre v predmetni zadevi za izrek inšpekcijskega ukrepa, ki se nanaša na zemljišče, ki leži na krajevni cesti z označbo LK 467066 (6. člen Odloka v zvezi z b) podkategorijo 5. člena Odloka`08). Glede navedenega sodišče najprej poudarja, da sama kategorizacija poti na lastninska razmerja nima nobenega vpliva, saj Odlok`08 nima razlastitvenega učinka (tako ustaljena ustavno-sodna praksa Ustavnega sodišča, odločbe U-I-87/91, U-I-186/01, U-I-387/02, U-I-211/04, U-I-357/06, odločbe Vrhovnega sodišča I Up 807/2005, X Ips 180/2010). Občina je namreč na podlagi zakona dolžna kategorizirati občinske ceste v skladu z merili, ki jih določi vlada (prvi odstavek 82. člena v zvezi s četrtim odstavkom 3.člena ZJC). Pri tem je v primeru, če ugotovi, da gre za javno cesto na zemljišču v zasebni lasti, dolžna cesto tako ustrezno kategorizirati kot tudi s pravnim poslom ali po zakonito izvedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče na katerem je cesta zgrajena. Kajti ZJC določa, da je občinska cesta v lasti občine (prvi odstavek 3. člena ZJC).

8. Po določbi 69. člena Ustave RS (razlastitev) se lastninska pravica na nepremičnini lahko odvzame ali omeji v javno korist proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini le pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini (tako npr. odločbe Ustavnega sodišča U-I-357/06, U-I-278/10). Ustava tako v 69. členu izrecno zahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

9. V konkretnem primeru je bila cesta, na kateri se nahaja parcela, glede katere je bil izrečen izpodbijani inšpekcijski ukrep, kategorizirana z Odlokom o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Log-Dragomer iz leta 2008. Zasebno lastništvo tožnikov nad spornim delom ceste pa je bilo ugotovljeno šele na podlagi sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 15. 4. 2010. Šele s pravnomočnostjo te sodbe je nastopila situacija, da kategorizirana krajevna cesta LK 467066 v delu, ki leži na parc. št. 1323/4 k.o. ..., poteka po zemljišču v zasebni lasti tožnikov. V tem trenutku je šele nastala situacija, da poteka že obstoječa javna cesta po nepremičnini v lasti drugih oseb. V tem se konkretna situacija bistveno razlikuje od situacij, ki jih je obravnavalo Ustavno sodišče v zgoraj navedenih odločbah, saj je Ustavno sodišče obravnavalo situacije, ko so bile nepremičnine že pred izdajo odlokov v zasebni lasti in jih izdajatelji odlokov niso predhodno pridobili s pravnim poslom niti niso sprožili postopka razlastitve, v konkretnem primeru pa je bil obstoj zasebne lastnine ugotovljen šele naknadno, 2 leti po sprejemu Odloka. Kot izhaja iz tožbe, je bil po ugotovitvi zasebnega lastništva na delu krajevne ceste sprožen tudi že razlastitveni postopek. Tudi za takšne primere, ko že obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, je v prehodnih določbah 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B), ki še vedno velja na podlagi prehodnih določb drugega odstavka 132. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, ZCes-1), predvideno, da se lahko lastninska pravica na teh nepremičninah odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen v navedeni določbi ZJC-B. Ta določba je namenjene ravno temu, da se sanirajo posegi na nepremičnine v zasebni lasti. Glede na zgoraj opisan potek zadeve sodišče zaključuje, da Odlok`08 o kategorizaciji krajevne ceste LK 467066 v delu, ki leži na parc. št. 1323/4 k.o. ... in je v lasti tožnikov, ni nezakonit. Posledično obstaja tudi zakonita pravna podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, ki se nanaša na varovanje javne ceste.

10. Glede samega izreka izpodbijane odločbe pa sodišča ugotavlja sledeče: Varstvo občinske ceste sestavljajo ukrepi, ki so potrebni zaradi zaščite ceste in varnosti njenih uporabnikov ter zaradi omejevanja dopustnih posegov v cesto in njen varovalni pas (prvi odstavek 36. člena Odloka; vsebinsko enaka določba glede varovanja javne ceste je vsebovana v 42. točki prvega odstavka 14. člena ZJC). Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena (prvi odstavek 37. člena Odloka). Varovani pas je pas zemljišča ob javni cesti, v katerem, je raba prostora omejena zaradi preprečevanja škodljivih vplivov okolice na cesto in promet na njej in obratno (45. točka prvega odstavka 14. člena ZJC). V konkretnem primeru je inšpektor izrekel upravni inšpekcijski ukrep z namenom varovanja javnih interesov in sicer je za zaščito ceste in njenih uporabnikov odredil ukrep iz 37. člena Odloka - za zaščito varovanega pasu ob občinski cesti. Med strankama ni sporno, da sta tožnika postavila količke v varovanem pasu javne poti parc. št. 2025/1 k.o. ... na zemljišču parc. št. 1323/4 k.o. ... Tožnika tudi ne ugovarjata ugotovitvi organa druge stopnje, da sta količke postavila ne da bi za njihovo postavitev predhodno pridobila soglasje občine. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju in ob upoštevanju določbe 37. člena Odloka, je upravni organ pravilno izrekel inšpekcijski ukrep.

11. Na odločitev o zadevi ne vpliva niti tožbeni ugovor, da je bil en količek postavljen 0,63 m od cestišča, saj gre za nedopustno tožbeno novoto. ZUS-1 v tretjem odstavka 20. člena določa, da v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. V upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe sta tožnika imela možnost sodelovati. Tako sta po pooblaščeni odvetnici podala izjavo pred izdajo inšpekcijske odločbe, ki jo je organ prve stopnje pri izdaji odločbe upošteval. Podala pa sta tudi pritožbo zoper odločbo prve stopnje. Nikoli, vse do vložitve tožbe, nista navajala nobenega ugovora glede oddaljenosti količkov od cestišča, zato jih sodišče kot nedovoljeno tožbeno novoto ni upoštevalo.

12. Prav tako sodišče ni obravnavalo tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na spremembe namembnosti dela javne ceste parc. št. 2025/1 k.o. ... in na nepremičnini na parc. št. 1313/5 in 1313/6 k.o ..., saj se ne nanašajo na nepremičnino glede katere je bil izrečen izpodbijani inšpekcijski ukrep, temveč se nanašajo na drugo nepremičnino in so lahko predmet obravnave v kakšnem drugem postopku, ne pa v tem predmetnem upravnem sporu, ki se nanaša na inšpekcijski ukrep izrečen tožnikoma kot lastnikoma parc. št. 1323/4 k.o. ...

13. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je odločilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 in tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, skladno z 4. odstavkom 25. člena ZUS-1.