saj sodna praksa tudi v tem delu ni usklajena, drugi odstavek 70. člena ZNP-1 ne pride v poštev iz razloga, ker nasprotna udeleženka v postopku ni zatrjevala, da nima lastnih sredstev in premoženja. Nasprotno, v odgovoru na pritožbo je navedla, da so se stroški zastopanja po pooblaščencu krili iz njenih prihrankov. Odločitev sodišča prve stopnje je zato tudi v izpodbijanem stroškovnem delu pravilna.

Vendar se obravnavani primer razlikuje od navedene sodne prakse v bistveni okoliščini, to je, da je sodišče prve stopnje pritožnika pritegnilo v postopek na način, da mu je vročilo izvedensko mnenje izvedenke psihiatrinje (list. št. 37), ga povabilo na narok (list. št. 42), mu vročilo obvestilo o preklicu naroka (list. št. 52), ter ga na naroku 20. 9. 2023 opredelilo kot predlaganega skrbnika, ki je na ta narok pristopil (list. št. 78). V nadaljevanju postopka je sodišče pritožnika obravnavalo (le) kot pričo in ga v tem svojstvu tudi zaslišalo. Pritožnik v postopku, kljub temu, da svoje udeležbe ni formalno priglasil, ni bil pasiven, sodišče pa ga je vsaj v začetku postopka obravnavalo kot udeleženca, zato mu, kljub temu, da z nasprotno udeleženko ni v zaupljivem odnosu, udeležbe v postopku ni mogoče odreči. Pravico do pritožbe mu priznava tudi pritožbeno sodišče ter so vse nasprotne navedbe v odgovoru na pritožbo neutemeljene.

Jedro

18.Na podlagi 70. člena ZNP-1 v povezavi s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče odločilo, da pritožnik in nasprotna udeleženka krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

8.Pritožba ni utemeljena.

Materialne določbe (8. del DZ), ki so podlaga imenovanja skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne dajeta 57. in 58. člen ZNP-1. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločb prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene veze status udeleženca v postopku. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, "da je pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam". Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko skladno s prijavo udeležbe po prvem odstavku 22. člena ZNP udeleženi družinski člani, ki imajo interes za njeno dobrobit. Dejstvo, da gre za (ožjega) družinskega člana, samo po sebi še ne vodi v zaključek, da temu zgolj zaradi sorodstvene veze pripada status udeleženca postopka iz naslova pravnega interesa. Pomembna je narava medsebojnega odnosa, iz katere je moč sklepati, da je udeležba v postopku smiselna zaradi varstva dobrobiti osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča.

19.Ker je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v povezavi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

Postavitev začasnega skrbnika ni obligatorna, ampak sodišče začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.

<em>Začasni skrbnik</em>

-------------------------------

Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja.

Skladno s prvim odstavkom 265. člena DZ sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in imenuje začasnega skrbnika. Iz navedenega določila izhaja, da postavitev začasnega skrbnika ni obligatorna, ampak sodišče začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda. Praviloma sodišče začasnega skrbnika postavi, kadar oseba, o kateri se vodi postopek, ni sposobna razumeti pomena postopka že med samim postopkom in s tem ogroža svoje koristi.

1K. Mramor, v Pravosodni bilten 2/21, Udeleženci v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo s poudarkom na udeležbi svojcev, str. 80.

Izrek

10.Iz podatkov sodnega spisa je razvidno, da je nasprotna udeleženka po svojih pooblaščencih ves čas aktivno sodelovala. Predlogu za postavitev pod skrbništvo je nasprotovala, sodelovala je z obema izvedenkama. Dejstvo je, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je nasprotno udeleženko zaradi globalnega upada v kognitivnem funkcioniranju zaradi organskega vzroka, to je demence, posledično zaradi oškodovanja komponente izvršilnih funkcij, kar ji onemogoča presojo, sklepanje ter ravnanje v nepoznanih in kompleksnih situacijah, treba postaviti pod skrbništvo. Vendar navedeno ne pomeni, da se v postopku ni bila, po svojih (bolezensko spremenjenih) zmožnostih, sposobna aktivno izjaviti in izraziti svoje volje. To je tudi storila, saj je izrecno nasprotovala postavitvi pod skrbništvo, zelo jasno je nasprotovala tudi postavitvi pritožnika za skrbnika. Sodišče prve stopnje je tekom celotnega postopka nasprotni udeleženki omogočilo, da se izjavi glede postavitve pod skrbništvo in glede osebe skrbnika. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da se je postopek vodil, ne da bi se nasprotna udeleženka o njem izjavila, ter da ni mogoče šteti, da so bile njene koristi primerno zavarovane. Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja.

2VSL I Cp 1172/2022, VSL II Cp 1023/2024, VSM III Cp 244/2024, nasprotno stališče je npr. zavzeto v odločbi VSL II Cp 1767/2020.

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu, to je v II., III., IV., V. in VII. točki izreka, potrdi.

V obravnavanem postopku, v katerem je nasprotna udeleženka s pomočjo pooblaščencev sodelovala in izražala jasna stališča, da nasprotuje postavitvi sina za skrbnika, pa ni mogoče zaključiti, da je potrebovala takojšnjo zaščito s postavitvijo začasnega skrbništva.

3Povzeto po sklepu VSL I Cp 1172/2022.

II. Nasprotna udeleženka in udeleženec nosita vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

<em>Dokazna ocena</em>

4Kot je npr. bilo nasprotno ugotovljeno v zadevah VSL I Cp 1172/2022, VSL II Cp 1023/2024 in VSM III Cp 244/2024.

Obrazložitev

11.Sodišče prve stopnje je v postopku pridobilo izvedenski mnenji izvedenk psihiatrične stroke in klinične psihologije ter na podlagi zaslišanja psihiatrinje, katero je soočilo tudi z mnenjem klinične psihologinje, ter zaslišanja nasprotne udeleženke in prič zaključilo, da ta zase in za svoje koristi ni sposobna skrbeti, zato jo je postavilo pod skrbništvo (I. izreka sklepa). Ker ta odločitev ni bila pritožbeno izpodbijana, se pritožbeno sodišče do nje ne bo posebej opredeljevalo.

5Najprej odvetnica D. D. ter nadalje Odvetniška družba E., o. p., d. o. o.

12.Sodišče prve stopnje je dokazno oceno o osebi in nalogah skrbnika opravilo v 20. do 25. točki obrazložitve. Pri tem je najprej pojasnilo, da iz mnenja izvedenke psihiatrične stroke izhaja, da se nasprotna udeleženka ni sposobna izjaviti o najbližji osebi ali osebi, ki naj se ji postavi za skrbnika zaradi klinično zelo verjetne organske blodnjave motnje, pod vplivom katere je izrazito nanašalna do sina in istočasno nekritičnosti do svojega stanja. Nadalje je ugotovilo, da je izrazila željo, da je njena skrbnica A. A. ali CSD. Pravilno je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je želja nasprotne udeleženke odraz pravice do odločanja o sebi in se v skladu s stališči teorije upoštevajo tudi želje osebe, ki jih je izrazila v času, ko se je bila o tem sposobna izjaviti, ter da je vodilo pri izbiri skrbnika to, da sodišče izbere skrbnika, ki mu oseba zaupa. Po zaslišanju nasprotne udeleženke in prič je sodišče prve stopnje zaključilo, da predlagatelj CSD podpira pripravljenost njenega sina, to je pritožnika, da prevzame naloge stalnega skrbnika, a je ugotovilo tudi, da je nasprotna udeleženka do njega nanašalna pod vplivom bolezni, ter da odnos med njima nikoli ni bil idealen. Kot bistveno je ugotovilo, da nasprotna udeleženka pozna A. A. celo njeno življenje, saj so z njeno družino sosedje, njo in njeno sestro je poznala še kot dojenčka ter se je med njimi razvil podoben odnos kot v okviru družine, kar kaže poimenovanje nasprotne udeleženke in njenega pokojnega moža kot mama in ata. Šlo je za skupno preživljanje časa, praznikov, praznovanj ob rojstnih dneh. Nasprotno je nasprotna udeleženka ob omembi sina, to je pritožnika, postala žalostna, vznemirjena, jokala je, ter je komentirala, da ga ne potrebuje. Sodišče je zaključilo, da je odnos nasprotne udeleženke do družine A. A. bolj topel in prijateljski kot je odnos s sinom C. C. Ta odnos se je pod vplivom bolezni še poslabšal, zato izbira C. C. za skrbnika ni primerna. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku za skrbnico imenovalo A. A. Pri tem pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je nasprotna udeleženka sicer nasprotovala, da jo sodišče postavi pod skrbništvo, ni pa nasprotovala osebi skrbnice A. A. Nasprotno je vseskozi nasprotovala, da bi ji bil za skrbnika postavljen pritožnik.

1. V tej nepravdni zadevi postavitve skrbnika odrasli osebi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (I. točka izreka), za skrbnico imenovalo A. A. (II. točka izreka), skrbnici naložilo opravljanje nalog (III. točka izreka) ter da mora voditi evidenco o svojem delu in poročati o opravljenem delu pristojnemu centru za socialno delo (IV. točka izreka). Centru za socialno delo B. je naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa izvede postopek popisa in cenitve premoženja ter izročitve premoženja v upravljanje skrbniku (V. točka izreka), ter sklenilo, da predlagateljica in nasprotna udeleženka krijeta vsaka svoje stroške postopka (VI. in VII. točka izreka).

6Povzeto po sklepu VSL I Cp 1172/2022.

2. Pritožbo po pooblaščenki podaja sin nasprotne udeleženke C. C. V prvem pritožbenem sklopu navaja, da ima pravico izpodbijati sklep s pritožbo, čeprav ni bi bil med udeleženci postopka, saj je treba v obravnavanem primeru pravni interes iz 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) interpretirati nekoliko širše in pri tem upoštevati osnovno vodilo postopka postavitve pod skrbništvo, to je interes prizadete osebe. V drugem pritožbenem sklopu navaja, da je postopek obremenjen z bistveno kršitvijo postopkovnih določb, saj nasprotna udeleženka ni pravdno sposobna in se ni mogla veljavno zastopati, sodišče pa bi ji moralo postaviti začasnega zastopnika, česar ni storilo. Zato ni mogoče šteti, da so bile zgolj s pooblaščencem odvetnikom njene koristi primerno zavarovane ter se je postopek vodil, ne da bi se nasprotna udeleženka lahko v njem izjavila. V tretjem pritožbenem sklopu obširno izpodbija dokazno oceno glede imenovanja skrbnice A. A. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je nasprotna udeleženka do sina izrazito nanašalna, A. A. pa zaupa, vendar zgolj to dejstvo zaradi narave njene bolezni ne more biti odločilno in gre za nasprotje med nosilnimi razlogi izpodbijanega sklepa, saj sodišče hkrati zapiše, da nasprotna udeleženka nima zadostnega uvida do svojega stanja in potencialne škode, ki bi si jo lahko povzročila. Nasprotna udeleženka se tako ni bila sposobna izjaviti o osebi, ki se ji naj postavi za skrbnika, in je v tem delu sodišče napačno uporabilo določbo zakona o tem, kakšen vpliv ima lahko želja varovanca in kdo je lahko skrbnik. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo na podlagi predvidevanja, podprtega zgolj z opazovanjem nasprotne udeleženke oziroma njenim čustvenim odzivom, kar pa nima z realnostjo nobene zveze. Sodišče je o zaupanju med nasprotno udeleženko in skrbnico sklepalo tudi na podlagi dejstva, da ji je v času, ko je bila še sposobna odločati o sebi, z oporoko zapustila vse svoje premoženje, vendar pritožnik o oporoki ne ve nič, nikoli je ni videl ter se ni imel možnosti o njej izjaviti. Nasprotna udeleženka zaupa tudi njemu, saj ga je pooblastila za razpolaganje s svojimi sredstvi na bančnem računu. Dejansko stanje v zvezi s koristmi skrbnice, ki bi lahko bile v navzkrižju z interesi nasprotne udeleženke, ni bilo dovolj raziskano, saj se družina skrbnice želi polastiti stanovanja nasprotne udeleženke, kar je ugotovila tudi njena osebna zdravnica, in sicer, da je pretirano zaupljiva do sosede. Dejstvo, da naj bi skrbnica po lastni izjavi živela v neposredni bližini nasprotne udeleženke, ne more imeti pomembne teže pri odločitvi. Skrbnica je nasprotni udeleženki odprla Facebook profil, na katerem je aktivna, zgolj zaradi tega, da bi navzven vzbujala vtis, da se z nasprotno udeleženko druži, ji pomaga in skrbi zanjo. Pritožnik navaja, da glede na izvedenski mnenji, izdelani v tem postopku, ni dvoma, da nasprotna udeleženka ni zmožna skrbeti zase in za svoje koristi, zato je zapisano vsebino v odgovoru na predlog in pripravljalnih vlogah lahko podala zgolj A. A. Sklepno pritožnik navaja, da bi moralo sodišče že po uradni dolžnosti bolj poglobljeno raziskati dejansko stanje, da bi lahko prišlo do zakonite in pravilne odločitve o tem, koga naj imenuje za skrbnika. V zvezi s stroški pa navaja, da je sodišče zmotno uporabilo prvi odstavek 40. člena ZNP-1, saj bi v tem primeru moralo uporabiti drugi odstavek 70. člena tega zakona, ki določa, da če oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog centra za socialno dela ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča, zato bi se v obravnavanem primeru stroški odvetniškega zastopanja morali kriti iz sredstev sodišča, ali pa bi jih moralo sodišče naložiti v plačilo imenovani skrbnici. Pritožnik priglaša pritožbene stroške.

13.Dokazna ocena sodišča prve stopnje je prepričljiva, konsistentna, natančna in povsem ustreza napotilu iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče je zadevo temeljito raziskalo ter se izreklo o vseh trditvah in ugovorih pravdnih strank. Sklep sodišča o postavitvi skrbnice A. A. vsebuje jasne in razumne razloge o odločilnih dejstvih, obrazložitev pa je skladna z napotilom iz 324. člena ZPP. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje v izogib ponavljanju v celoti potrjuje in se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb.

7Še posebej v postopkih urejanja osebnega statusa osebe, kot je tu obravnavani.

3. Nasprotna udeleženka je po svojih pooblaščencih na pritožbo odgovorila. Pritožniku ne priznava pravice do pritožbe, saj v postopku pred sodiščem na prvi stopnji ni imel položaja stranke, niti ga skladno z 22. členom ZNP-1 ni priglasil. Glede postavitve začasnega skrbnika navaja, da je v postopku ves čas aktivno sodelovala ter se je upirala postavitvi pod skrbništvo, zavračala je imenovanje pritožnika za skrbnika ter se je vse skozi imela možnost izjaviti o osebi skrbnika. V postopku je imela pooblaščence, zato ni bilo podlage za postavitev začasnega skrbnika. V nadaljevanju nasprotna udeleženka v celoti prereka pritožbene navedbe glede imenovanja skrbnice A. A. Glede stroškov navaja, da so se ti krili iz njenih prihrankov, saj je bila ona tista, ki je dala pooblastilo odvetnikom, zaradi česar je treba uporabiti prvi odstavek 40. člena ZNP-1, ter priglaša pritožbene stroške.

14.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da gre za nasprotje med nosilnimi razlogi izpodbijanega sklepa, ker je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je nasprotna udeleženka do sina izrazito nanašalna, A. A. pa zaupa, na drugem mestu pa povzelo izvedenske ugotovitve, da nasprotna udeleženka nima zadostnega uvida do svojega stanja in potencialne škode, ki bi jo lahko povzročila, ter da se ni sposobna izjaviti osebi skrbnika. Ne drži, da je sodišče v tem delu napačno uporabilo določbe zakona o tem, kakšen vpliv ima lahko želja varovanca in kdo je lahko skrbnik. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da čustvena naklonjenost varovanca oziroma njegova želja sama po sebi še ni odločujoča okoliščina, kdo bo skrbnik. Sodišče je v postopku ugotovilo, da je nasprotna udeleženka nanašalna do sina pod vplivom bolezni, da odnos med njima nikoli ni bil idealen, pod vplivom bolezni pa se je še poslabšal. Sodišče torej vpliva bolezni na odnos med njo in njenim sinom ni spregledalo, vendar je pravilno upoštevalo željo nasprotne udeleženke, ko se je bila še sposobna izjaviti o osebi skrbnika. Poleg tega gre pri postavitvi skrbnika nasprotni udeleženki za enega najhujših posegov v njeno osebno svobodo, zato ji je bilo treba v postopku zagotoviti pravico do izjave, na način, ki jo je bila glede na svoje bolezensko stanje sposobna podati. Ali drugače, kljub bolezenskem stanju nasprotne udeleženke njenega glasu v postopku ni bilo mogoče (povsem) preslišati.

8Prim. VSL I Cp 316/2023.

15.Sodišče prve stopnje je sporno okoliščino odnosa med nasprotno udeleženko in njenim sinom temeljito raziskalo. Pri tem ni upoštevalo samo njene želje, da sin ni njen skrbnik, ampak je izvedlo obširni dokazni postopek z zaslišanjem prič, v katerem se je jasno potrdilo, da njun odnos nikoli ni bil idealen ter med njima ni bilo zaupanja, pod vplivom bolezni pa se je ta odnos še poslabšal. Ob povedanem je pritožbeni ugovor, da sodišče želji nasprotne udeleženke ne bi smelo dati nobene teže, oziroma da ji je dalo preveliko težo, neutemeljen. Sodišče je poleg drugih izvedenih dokazov tudi na podlagi neposredne zaznave, ki ima v dokaznem postopku največjo težo, ugotovilo, da nasprotna udeleženka utemeljeno nasprotuje postavitvi sina za skrbnika, saj mu ni zaupala in mu tudi sedaj ne zaupa, kar je pravilno upoštevalo.

4. Glede na navedbe v pritožbi in odgovoru na pritožbo je pritožbeno sodišče moralo odgovoriti na tri vprašanja, in sicer (1) ali je pritožba sina nasprotne udeleženke dopustna, glede na to, da v postopku ni priglasil svoje udeležbe, (2) ali bi sodišče prve stopnje nasprotni udeleženki moralo postaviti začasnega skrbnika ter ji tako zagotoviti pravico do izjave, in (3) ali je pravilna dokazna ocena o primernosti začasne skrbnice A. A.

9Prim. VSK I Cp 18/2020.

16.Navedbe, da pritožnik ni bil seznanjen z oporoko, so za ta postopek nebistvene in se bo o oporoki imel možnost izreči v drugih, za to pristojnih postopkih. Tudi ne drži, da se sodišče ni izreklo o navzkrižju koristi skrbnice z interesi nasprotne udeleženke, to je v zvezi z oporoko storilo v 22. točki obrazložitve. Kakšnih drugih navzkrižij pa ni našlo, čemur pritožbeno sodišče pritrjuje. Pritožnikove navedbe, da je družina skrbnice nasprotno udeleženko nahujskala proti njemu, so dokazno nepodprte. Okoliščino, da je njena osebna zdravnica ugotovila, da je nasprotna udeleženka pretirano zaupljiva do sosede, je sodišče prve stopnje ustrezno ovrednotilo v okviru celovite dokazne ocene. Pritožbene navedbe o tem, da ni ustrezno raziskano, ali skrbnica res živi v neposredni bližini nasprotne udeleženke, so nebistvene, o tem, da je nasprotni udeleženki ustvarila Facebook profil iz razloga, da bi navzven vzbujala vtis, da ji pomaga in skrbi zanjo, pa dokazno nepodprte. Nebistvene za pravilno odločitev sodišča so tudi pritožbene navedbe glede telefonskih klicev med pritožnikom in skrbnico. Pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje prav tako ne podpirajo pritožbenih navedb in pritožnikovega suma, da skrbnica ravna v škodo nasprotne udeleženke, ker jo obrača proti sinu in njegovi družini.

Udeležba v postopku

Zveza:

5. 21. člen ZNP-1 opredeljuje udeleženca postopka, med katerimi ni ožjih sorodnikov nasprotnega udeleženca, razen če izkažejo, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njihov pravni interes. 22. člen ZNP-1 pa daje pravico prijave udeležbe v nepravdnem postopku tistemu, ki misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadeti njegov pravni interes. Udeležbo mora prijaviti na naroku ali s pisno vlogo, in sicer za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes. Pritožnik, to je sin nasprotne udeleženke, zatrjuje, da izkazuje pravni interes za pritožbo iz razloga, ker je treba zaščititi interese nasprotne udeleženke, kateri ni bil postavljen začasni skrbnik in se v postopku ni mogla izjaviti, poleg tega pa so koristi skrbnice v navzkrižju z interesi nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo pritožniku pravico do pritožbe zanika ter navaja, da je imel možnost svojo udeležbo v postopku prijaviti, pa tega ni storil. Iz podatkov sodnega spisa izhaja, da pritožnik formalne prijave udeležbe v postopku ni podal.

Ob povedanem so neutemeljene tudi sklepne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti bolj poglobljeno raziskati dejansko stanje, da bi lahko prišlo do zakonite in pravilne odločitve o tem, koga se imenuje za skrbnika. Pritožbeno sodišče ponavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je odnos nasprotne udeleženke do družine A. A. in skrbnice A. A. bolj topel in prijateljski kot je odnos s sinom C. C. To je ena izmed ključnih okoliščin, zakaj je sodišče prve stopnje pravilno postavilo skrbnico A. A. Ob njej se nasprotna udeleženka, ki je v 90-tem letu starosti in bolezensko obremenjena, počuti varno, umirjeno in ima do skrbnice in njene družine zaupen odnos, kar za pritožnika in njegovo družino, tudi če ima nasprotna udeleženka lep odnos z njegovo hčerko, svojo vnukinjo, ni bilo ugotovljeno.

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 265, 265/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 21, 21/1, 22, 22/1, 40, 40/1, 57, 58, 70, 70/2 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 35, 53

<em>Stroški</em>

6. Materialne določbe (8. del Družinskega zakonika - DZ), ki so podlaga imenovanja skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, poleg že zgoraj omenjenih splošnih določb ZNP-1 prav tako ne dajeta 57. in 58. člen ZNP-1. Kot zgoraj omenjeno, je skladno s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločb prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene veze status udeleženca v postopku. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, "da je pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam". Izhajati je treba iz ustavne pravice do družinskega življenja (53. člen Ustave Republike Slovenije - URS), pri čemer je v ospredju pravica do družinskega življenja osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča, torej spoštovanje njenih (čustvenih) vezi z družinskimi člani. Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko skladno s prijavo udeležbe po prvem odstavku 22. člena ZNP udeleženi družinski člani, ki imajo interes za njeno dobrobit. Glede na raznolike oblike sožitij med ljudmi pa po mnenju pritožbenega sodišča dejstvo, da gre za (ožjega) družinskega člana, samo po sebi še ne vodi v zaključek, da temu zgolj zaradi sorodstvene veze pripada status udeleženca postopka iz naslova pravnega interesa. Pomembna je torej narava medsebojnega odnosa, iz katere je moč sklepati, da je udeležba v postopku smiselna zaradi varstva dobrobiti osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča.

Pridruženi dokumenti:*

Pritožnik se pri odločitvi o stroških neutemeljeno zavzema za uporabo drugega odstavka 70. člena ZNP-1. Ne da bi se pritožbeno sodišče spuščalo v presojo, ali je treba v obravnavanem primeru stroške zastopanja po pooblaščencu prisoditi na podlagi prvega odstavka 40. člena ZNP-1 kot splošnega določila, ali na podlagi 70. člena ZNP-1 po prostem preudarku kot specialne določbe.

7. Iz izvedenih dokazov v tem konkretnem postopku izhaja, da se nasprotna udeleženka s pritožnikom ne razume, da njun odnos nikoli ni bil idealen, ter da pritožniku ne zaupa. Ob zgoraj pojasnjenem narava njunega medsebojnega odnosa ne daje dejanske in pravne podlage za pritožnikovo udeležbo v postopku v okviru varstva ustavne pravice do družinskega življenja.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.