Jedro

Glede na določbe 2. odst. 252. čl. in 2. odst. 257. čl. ZPIZ-1 ter 63. čl. ZDSS-1 je tožba dovoljena v primeru, ko je z dokončno odločbo tudi dokončno odločeno o pravnem razmerju (pravici, obvezosti oz. pravni koristi). Če drugostopenjski organ odpravi prvostopno odločbo in zadevo vrne temu organu v ponovno odločanje, to pomeni, da se je zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko o upravni stvari še ni bilo odločeno. Zoper novo odločbo ima zavarovanec (tožnik) možnost vložiti pritožbo in mu je že v okviru upravnega postopka zagotovljeno pravno varstvo. Tožnik, ki je uspel s pritožbo v upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stonje odpravljena odločba prve stopnje, s tožbo ne more doseči zanj ugodnejše odločbe. V tem primeru tožniku ni mogoče priznati pravovarstvenega interesa, ki je procesna predpostavka za vodenje postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo zahtevek tožnika (pravilno: tožbo), s katero je uveljavljal, da se razveljavita odločbi toženca, opr. št. 11-1.034.446 z dne

13.2.2002 in opr. št. P-11-1.034.446 z dne 6.6.2002. Prvostopno sodišče je namreč ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za sodno varstvo, saj tožnik nima pravovarstvenega interesa.

Zoper sklep se pritožuje tožnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Pri tem navaja, da uveljavlja, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteje čas zaposlitve pri K. K. in sicer v obdobju od 15.4.1968 do 31.12.1971. Po stališču tožnika naj bi šlo za redno delovno razmerje. S tem v zvezi predlaga tudi zaslišanje prič. Odločba, ki jo je prejel dne 11.6.2002, je bila zanj negativna, ne glede na to, da je bila zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno obravnavanje. Gre samo za prelaganje besed, ne pa za priznanje pokojninske dobe kot zavarovalne dobe, kar je za tožnika kot laika nerazumljivo. Tožnik smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ob pravilno ugotovljenih dejstvih ter ob pravilni uporabi prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP). Sklep je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje je tožnik pri tožencu vložil zahtevo, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba prizna čas zaposlitve pri K. K. in sicer v obdobju od 15.4.1968 do 31.12.1971. Toženec je najprej s prvostopno odločbo opr. št. P-11-1.034.446 z dne 13.2.2002, odločil, da tožnik nima lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v obdobju od 15.4.1968 do 31.12.1971. Z drugostopno odločbo, opr. št. P-11-1.034.446 z dne 6.6.2002 pa je drugostopni organ tožnikovi pritožbi ugodil in prvostopno odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek. Kljub taki odločitvi pa je tožnik pri prvostopnem sodišču vložil tožbo, s katero izpodbija odločitev drugostopnega organa toženca.

V predmetni zadevi je sporno, ali je tožba v tem primeru dovoljena, torej ali ima tožnik pravovarstveni interes za sodno varstvo. ZPP namreč v 1. odst. 274. čl. določa, da po predhodnem preizkusu tožbe izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, med drugim tudi v primeru, če ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS št. 106/99 s spremembami - ZPIZ/99) v 2. odst. 252. čl. določa, da lahko sodno varstvo zavarovanec uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. V 2. odst. 257. čl. zakona pa je kot izjema določeno, da sodno varstvo ni mogoče zoper odločbo, s katero je bila v reviziji odločba prve stopnje odpravljena ali razveljavljena. Tudi Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. list RS, št. 2/2004 in 10/2004 - ZDSS-1) v prvem odstavku 63. člena določa, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku. Glede na navedene določbe je torej tožba dovoljena v primeru, ko je z dokončno odločbo tudi dokončno odločeno o pravnem razmerju (pravici, obveznosti). V primeru odprave odločbe pa o pravici oz. obveznosti sploh še ni bilo odločeno, temveč je bila zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje. V tem primeru ni mogoče govoriti, da je bila za tožnika izdana negativna drugostopna odločba, oz. da je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih, kajti nenazadnje je bilo ugodeno njegovi pritožbi. S tem, ko je toženec v obravnavani zadevi odpravil prvostopno upravno odločbo in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovni postopek, se je zadeva vrnila v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko o upravni stvari še ni bilo odločeno. Zoper novo odločbo ima tožnik možnost pritožbe, torej mu je že v okviru upravnega postopka zagotovljeno pravno varstvo. Tožnik, ki je uspel s pritožbo v upravnem postopku in je bila zato z odločbo organa druge stopnje odpravljena odločba prve stopnje, pa s tožbo ne more doseči zanj ugodnejše odločbe. V tem primeru tožniku v sporni zadevi ni mogoče priznati pravovarstvenega interesa, ki je procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka. Prvostopno sodišče je tožnikovo tožbo zato utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo.

S tem v zvezi pritožbeno sodišče še ugotavlja, da že iz dokumentacije v spisu izhaja, da je prvostopni organ ponovno odločal o tožnikovi zahtevi, da se mu v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba šteje čas zaposlitve od 15.4.1968 do 31.12.1971. Očitno je bila s tem v zvezi izdana tudi dokončna odločba, ki jo tožnik izpodbija s tožbo pred Delovnim in socialnim sodiščem.

Zadeva je vodena pod opr. št. Ps 290/03. Že sodišče prve stopnje je tožniku s tem v zvezi pravilno pojasnilo, da bo v okviru omenjenega socialnega spora sodišče odločalo o vsebini spornega razmerja, torej o utemeljenosti njegovega zahtevka za vštetje sporne zavarovalne dobe v pokojninsko dobo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.