Jedro

Dobiček, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, po pogojih javnega razpisa iz dohodkov gospodinjstva ni izvzet. Obenem je po določbah ZDoh-2 kot dohodek iz kapitala nedvomno vir dohodnine, zato ni podlage za to, da se ga (kot dohodek) ne upošteva pri odločanju, oziroma, da se pri odločanju v razpisnem postopku ne upoštevajo dokazila, ki se predložijo v tej zvezi.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana št. 3631-1812/501/08 z dne 13. 7. 2009 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 80 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Prvostopni organ – Javni stanovanjski sklad - je z izpodbijano odločbo tožnika, ki je na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegel 370 točk, uvrstil na ... mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1 (1. točka izreka) ter obenem ugotovil, da bodo na podlagi razpisanega števila stanovanj in njihove razdelitve po sklepu nadzornega sveta stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli nad vključno 570 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo. Vsem tistim, ki so dosegli manjše število točk, pa stanovanje ne bo dodeljeno (2. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da se je tožnik prijavil na 13. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Na podlagi dokazil o dohodkih gospodinjstva v obdobju od 1. 8. 2007 do 31. 7. 2008 je bilo ugotovljeno, da dohodek gospodinjstva ne presega določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, opredeljenih v 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 – v nadaljevanju: Pravilnik), kar tožnika uvršča na listo A, to je med upravičence, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine. Na podlagi tožnikove vloge in predloženih dokazil je bil tožnik ob upoštevanju predpisanih pogojev ocenjen s 370 točkami, kar ga uvršča na ... mesto prednostne liste (A) in s tem med tiste prosilce, ki jim stanovanja ne bodo zagotovljena, saj bodo, po navedbah v obrazložitvi, glede na število razpisanih stanovanj, le-ta zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo B2, ki so dosegli 400 točk in več.

Drugostopni organ – Župan Mestne občine je pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo delno ugodil in 1. točko izreka odpravil ter odločil, da tožniku pripada na podlagi ocenitve njegovih stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dodatnih 60 točk za izobrazbo, tako da mu skupno pripada 430 točk in se uvrsti na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine – lista A1, ter da mu glede na doseženo število točk stanovanje ne bo dodeljeno. V ostalem je pritožbo tožnika zavrnil. V razlogih navaja, da tožniku z ozirom na predložena dokazila dejansko pripada dodatnih 60 točk za izobrazbo pri postavki 15. 2. - visoka ali univerzitetna in s tem skupaj 430 točk, mu pa stanovanje ne bo dodeljeno, glede na to, da bodo stanovanja zagotovljena tistim upravičencem, uvrščenim na listo A1, ki so dosegli nad vključno 570 točk. V zvezi s pritožbenim ugovorom, da bi morala razpisna komisija tožnika glede na podatke o dohodku uvrstiti na listo B in ne na listo A1, pa drugostopni organ pojasni, da sta bili skladno z določbami Stanovanjskega zakona in 17. člena Pravilnika oblikovani dve prednostni listi. V listo A sodijo prosilci, ki so oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine, v listo B pa prosilci, ki so ju dolžni plačati. V potrdilu o dohodku tožnika, ki ga je izdal Davčni urad Ljubljana, je navedeno, da je imel tožnik v zadevnem obdobju skupni neto dohodek v višini 6 117,82 EUR, oziroma povprečni neto mesečni dohodek v višini 509,82 EUR. Predpisani povprečni neto dohodek za isto obdobje, ki je bil objavljen v razpisu za uvrstitev na listo A, pa je znašal za dvočlansko gospodinjstvo do 1 176,70 EUR. Zato je po presoji organa druge stopnje prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnika glede na predpisani dohodkovni pogoj, uvrstil na listo A1 in ne na listo B, kot uveljavlja tožnik v pritožbi.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja, zato (smiselno) predlaga njeno odpravo in povrnitev stroškov postopka. V tožbi navaja, da bi morala komisija upoštevati dokazila za vse dohodke, ki jih je priložil svoji vlogi. V točki 6. 4. 2. razpisnih pogojev je navedeno, da se za dohodek štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine. Komisija pa je upoštevala samo „potrdilo o dohodku prosilca“ iz naslova dejavnosti, ne pa tudi dohodka od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, čeprav je tožnik dokazila v tej zvezi prav tako priložil vlogi za razpis. Dohodek od dobička v obdobju od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2007 je znašal 25 951,56 EUR, kar preračunano za obdobje od 1. 8. 2007 do 31. 7. 2008 znaša 10 813,15 EUR oziroma mesečno 901,09 EUR. Skupaj s povprečnim mesečnim dohodkom iz naslova dejavnosti znaša celoten neto dohodek dvočlanskega gospodinjstva 1 410,91 EUR, kar tožnika uvršča na listo B1, na tej listi pa bi se tožnik s 430 točkami uvrstil med upravičence za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da prodaje premoženja ni mogoče upoštevati kot dohodka v smislu določb Pravilnika v zvezi s točko 6. 4. 2. razpisnih pogojev, ker gre za enkratne dohodke. Uvrstitev na prednostno listo B pomeni tudi dodelitev stanovanja po ustrezno večjih površinskih kriterijih ter dolžnost plačati lastno udeležbo in varščino, kar pomeni dolgotrajno večjo obremenitev. Upoštevanje enkratnih dohodkov bi zato ne bilo primerno. Poleg tega pa dohodki, ki izhajajo iz predloženega potrdila o izplačanih dohodkih, po višini ustrezajo dohodkom, ki so razvidni iz predloženega informativnega izračuna dohodnine. Za dohodek iz naslova dobička od prodaje vrednostnih papirjev tožnik ni predložil nobenega potrdila. Predložil je le računalniški izpisek, ki ga ne bi bilo mogoče upoštevati, tudi če bi bil podatek pomemben za izračun najemnine. Bil pa je upoštevan kot dodatno pojasnilo prosilca glede lastništva vrednostnih papirjev. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožnik v odgovoru vztraja pri dosedanjih navedbah in predlogih. Tožena stranka bi morala v skladu z razpisnimi pogoji upoštevati vse prejemke, ki so vir dohodnine, torej tudi dohodek od dobička od prodaje vrednostnih papirjev. Iz točke 6. 4. 2. razpisa je to povsem jasno razvidno. Listina, ki jo je v tej zvezi predložil, pa ni računalniški izpisek, temveč dokument, pridobljen s strani Davčne uprave. Kot tak je vsekakor relevantno dokazilo. Kolikor bi komisija menila, da je kot dokument nepopoln, bi morala tožnika pozvati k dopolnitvi, česar pa ni storila. Neutemeljen pa je tudi izgovor tožene stranke, da gre le za dodatno pojasnilo o lastništvu vrednostnih papirjev. Iz dokumenta je razvidno ravno nasprotno, in sicer, da je šlo za prodajo vrednostnih papirjev in ustvarjeni dobiček, ki je vir dohodnine ter da po njihovi prodaji tožnik vsekakor ne more biti več lastnik vrednostnih papirjev.

Tožba je utemeljena.

Po določbah Pravilnika so prosilci upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, oziroma niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju leta dni pred razpisom ne presegajo določenih odstotkov povprečne neto plače v državi (5. in 9. člen Pravilnika). Pojem „dohodki“ v Pravilniku ni posebej opredeljen in tudi ne omejen po vsebini. Opredeljen pa je v javnem razpisu, kot to pravilno poudarja tožnik v svojih vlogah. Po točki 6. 4. 2. razpisa se za dohodek štejejo vsi prejemki, ki so vir dohodnine. Ti dohodki so v nadaljevanju našteti zgolj primeroma, izrecno pa so v nadaljevanju iste določbe našteti tisti prejemki, ki se ne štejejo za dohodek, ki se upošteva pri razpisu. Dobiček, dosežen s prodajo vrednostnih papirjev, po citirani določbi iz dohodkov ni izvzet. Obenem pa je po določbah Zakona o dohodnini (ZDoh-2) kot dohodek iz kapitala nedvomno vir dohodnine, zato po presoji sodišča ni podlage za to, da se ga (kot dohodek) pri odločanju ne upošteva, oziroma da se pri odločanju v razpisnem postopku ne upoštevajo dokazila, ki se predložijo v tej zvezi. Okoliščina, da gre za enkraten dohodek, po Pravilniku in po pogojih iz razpisa ni pomembna, za odločitev pa tudi ne more biti relevantno vprašanje, ali je takšna ureditev primerna. Sodišče zato navedbe tožene stranke (v odgovoru na tožbo) v tej zvezi zavrača kot pravno nepomembne.

Res je sicer dokazilo, ki ga je predložil tožnik v tej zvezi, pomanjkljivo, saj (še) ne izkazuje, da je bila prodaja vrednostnih papirjev tudi dejansko opravljena in s tem dosežen dohodek, ki ga zatrjuje tožnik v svojih vlogah. Res je tudi, da iz potrdila Davčnega urada o neto dohodku prosilca v obdobju od 1. 8. 2007 do 31. 7. 2008 ti dohodki niso razvidni, oziroma, da jih skupni neto znesek, naveden v potrdilu (6 117, 82 EUR) očitno ne zajema. Vendar pa obenem iz spisov sledi, da je tožnik že v prijavi na razpis uveljavljal uvrstitev na listo B. Že prijavi na razpis pa je priložil tudi omenjeno dokazilo (računalniški izpis), iz katerega je razvidna tako višina dohodka iz prodaje vrednostnih papirjev kot tudi znesek davka, ki bi moral biti plačan ob prodaji. Tožnikova vloga je bila torej v pogledu višine dohodkov, ki se upoštevajo pri odločanju v razpisnem postopku, z ozirom na zgoraj zavzeto pravno stališče, vsaj nejasna, če že ne nepopolna. Zato bi bilo treba tožnika pozvati, da vlogo dopolni, kar pa ni bilo storjeno, čeprav to narekujejo tako pogoji razpisa (točka 6.3) kot postopkovna pravila, ki jih določa Pravilnik. Po določbah 20. člena Pravilnika najemodajalci določijo udeležencem razpisa, katerih vloge so nepopolne, rok za dopolnitev vloge (drugi odstavek). In še: za vodenje razpisnega postopka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (peti odstavek istega člena). V tem smislu, torej da se v primeru nepopolne ali nejasne vloge pozove k njeni dopolnitvi ter na ta način razčisti dejansko stanje, bi bilo torej treba postopati tudi v konkretnem primeru. Ker to ni bilo storjeno, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno v bistvenem, to je glede višine dohodka, ki vpliva na uvrstitev na prednostno listo, in s tem (z oziroma na število doseženih točk) tudi na končno odločitev o dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem tožniku. Hkrati pa so bila iz istega razloga tudi bistveno prekršena pravila postopka, kar vse narekuje odpravo izpodbijane odločbe.

Sodišče je zato, na podlagi 2., 3. in 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek. Pristojni organ mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od dneva, ko je dobil sodbo. Pri tem je vezan na pravno mnenje, ki ga je zavzelo sodišče. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku, skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07), prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih aktov in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi.