Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka v upravnem sporu, če Upravno sodišče ugotavlja dejansko stanje z vpogledom v drug spis in sodbo, čeprav ne razpiše glavne obravnave, tožnik pa nima možnosti, da bi se o tem izjavil.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka v upravnem sporu, če Upravno sodišče ugotavlja dejansko stanje z vpogledom v drug spis in sodbo, čeprav ne razpiše glavne obravnave, tožnik pa nima možnosti, da bi se o tem izjavil?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se zavrne tožba zoper 1. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-99/2018-4 z dne 22. 8. 2018 (I. točka izreka) in da se tožba v preostalem delu zavrže (II. točka izreka). Z navedeno odločbo z dne 22. 8. 2018 je Ministrstvo za okolje in prostor v 1. točki izreka zavrnilo tožnikov predlog za izrek ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3173/2015-9 z dne 17. 3. 2016. 2. Iz obrazložitve izpodbijane sodne odločbe izhaja, da tožnik uveljavlja ničnostni razlog, da odločbe gradbenega inšpektorja z dne 17. 3. 2016 sploh ni mogoče izvršiti. Upravno sodišče se strinja s stališčem drugostopenjskega organa, da tožnik uveljavljanega ničnostnega razloga ni izkazal. Če izrek upravne odločbe nima vseh sestavin po Zakonu o splošnem upravnem postopku, to predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki jo lahko stranka uveljavlja s pritožbo v upravnem postopku in nato s tožbo v upravnem sporu. Prav tako ne držijo tožnikove navedbe, da bi moral izrek vsebovati dejstva, ki ta ukrep izkazujejo. Pravilnost tega stališča potrjuje 153. člen Zakona o graditvi objektov, na podlagi katerega je bil izrečen inšpekcijski ukrep in vsebino katerega vsebuje izrek odločbe z dne 17. 3. 2016. Ugotavlja tudi, da iz podatkov vpisnika Upravnega sodišča izhaja, da je bila s sodbo I U 214/2017 zavrnjena tožnikova tožba zoper odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 25. 10. 2016, s katero je bila zavrnjena njegova vloga za spremembo gradbenega dovoljenja po inšpekcijski odločbi z dne 17. 3. 2016, zato je vedel, za kakšno spremembo mora zaprositi. O zadevi je odločilo na seji in glavne obravnave ni izvedlo.

3. Tožnik je zoper I. točko izreka izpodbijane sodne odločbe na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zaradi štirih pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu tožnika za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje, ali je podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu, če Upravno sodišče ugotavlja dejansko stanje z vpogledom v drug spis in sodbo, čeprav ne razpiše glavne obravnave, tožnik pa nima možnosti, da bi se o tem izjavil. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče že sprejelo stališče, da je Upravno sodišče v primeru, če odloči na nejavni seji, v celoti vezano na predhodno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter da mora razpisati glavno obravnavo, če samo ugotavlja dejstva.1 Prav tako iz določbe 21. člena ZUS-1 izhaja, da je Upravno sodišče dolžno v primeru, če je samo ugotovilo dejansko stanje, pred izdajo odločbe strankam dati možnost, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Na podlagi navedenega gre torej za pravno vprašanje, glede katerega lahko odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah konkretnega primera (ne)dopustno odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Glede ostalih vprašanj revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 22/2020 z dne 26. 8 2020 in I Up 27/2008 z dne 23. 6. 2008.