Up-45/00

27. 3. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Ž. na seji senata dne 27. marca 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. 1494/95 z dne 10. 11. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikovo tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja Občine Kamnik št. 363-28/92 z dne 13. 10. 1994 o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo nepremičnin. Pritožniku je bila zahteva za denacionalizacijo nepremičnin zavrnjena, ker ni izkazal, da je bil ob podržavljenju lastnik teh nepremičnin in ker ni izkazal, da je pravni naslednik oseb, ki jim je bilo to premoženje podržavljeno. Del nepremičnin, ki jih je ustavni pritožnik zahteval v denacionalizacijskem postopku, je namreč pripadalo Stavbni zadrugi "B. B., r.z.z.o.z.", del nepremičnin pa C. C. v Z. Pritožnik meni, da je taka odločitev napačna, zaradi česar naj bi mu bila kršena pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave.

2.Pritožnik v prvi vlogi z dne 4. 2. 2000 navaja, da bi nedvomno postal dedič podržavljenega premoženja na podlagi oporoke, ker naj bi pravilno tolmačenje pravil katoliškega prosvetnega društva privedlo do zaključkov, da je podržavljeno premoženje pripadalo njemu, tj. pritožniku. Stališče o pravi volji oporoke C. C. C. in o njeni pravi vsebini naj bi bilo treba izvajati v utreznem dokaznem postopku ob pomoči pravnih strokovnjakov. Ker naj bi v tej smeri ne tekel dokazni postopek, naj bi bilo onemogočeno ugotavljanje dejanskega stanja. Šlo naj bi za kršitev procesnih pravil in za onemogočanje izvedb dokazov v tej smeri, kar naj bi privedlo do napačne odločitve. V dopolnitvi ustavne pritožbe z dne 13. 2. 2001 pa pritožnik navaja, da bi se morala spoštovati oporoka in okoliščina, da je pridobil na tem premoženju posest ter da je Cerkev nepremičnino priposestvovala že pred nacionalizacijo. Vrhovnemu sodišču očita, da se ni opredelilo do njegovih trditev glede priposestvovanja nepremičnin, ki naj bi jih imela Cerkev na podlagi oporoke C. C. C.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa v izpodbijani sodbi ni. Da bi katero izmed pravnih stališč, na katerem temelji sodba, bilo nesprejemljivo z vidika človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, pritožnik ne izkaže, prav tako ne izkaže, da bi bila v postopku kršena ustavna jamstva procesne narave. Izpodbijana sodba in odločbe upravnih organov vsebujejo ustrezno obrazložitev, iz katere jasno in sklepčno izhaja, katera dejstva so upravni organi in Vrhovno sodišče šteli za bistvena, katera za dokazana oziroma kakšno dejansko stanje je upravni organ ugotovil in vzel za podlago pri odločanju in zakaj. Poudariti pa je še enkrat treba, da se Ustavno sodišče ne more spuščati v presojo same pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnost dokazne ocene. Iz povedanega izhaja, da ni mogoče upoštevati pritožnikovih navedb, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločanje o upravičenosti do denacionalizacije.

4.Tudi oporekanje materialnopravni presoji sodišča, kot je obrazloženo zgoraj, ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Prav tako ne gre za primer, da bi bila odločitev sodišča tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave. Odločitev sodišča je namreč zadostno obrazložena, temelji pa na zaključkih, ki so glede na pravila interpretacije pravnih norm, možni. V zvezi s tem namreč pritožnik ne pojasni, iz česa naj bi izhajalo, da naj bi "nedvomno postal dedič" nepremičnin na podlagi oporoke C. C. C. in da naj bi "C. ustanova nedvomno delovala v okviru Č. Č.", oziroma kako naj bi s priposestvovanjem pridobil nepremičnine, ki naj bi jih Cerkev pridobila na podlagi oporoke. Poleg tega iz priloženih upravnih odločb in sodbe Vrhovnega sodišča ni razvidno, da bi pritožnik v teku postopka sploh uveljavljal, da naj bi že pred nacionalizacijo postal lastnik nepremičnin na podlagi priposestvovanja. Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel, pa še ne pomeni kršitve katerekoli človekove pravice ali temeljne svoboščine, ki jih zagotavlja Ustava.

5.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan