U-I-102/01

12. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Štuheca iz Šentilja v Slovenskih goricah, ki ga zastopa Ivan Šalinovič, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 12. junija 2003

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 70. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 70. člen Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1), ki določa zastaranje vodenja disciplinskega postopka za kršitve, ki so naštete v tej določbi. Navaja, da izpodbijana določba določa daljši zastaralni relativni in absolutni rok za disciplinske kršitve, kot katerakoli druga delovnopravna ureditev. Sklicuje se na sorodna delovna razmerja, primerljiva s carinikom s področja izvršilne oblasti (davčni inšpektor, policist), kjer velja za zastaranje vodenja disciplinskega postopka splošni zastaralni rok iz Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90 - v nadaljevanju ZTPDR). Tudi primerjava disciplinskih kršitev naj bi pokazala, da gre po vsebini za primerljive kršitve delovne discipline. Meni, da zakonodajalec ni imel stvarnega in razumnega razloga za drugačno ureditev v ZCS-1 in bi moral enaka dejanska razmerja urediti enako. Zatrjuje neskladnost z 2. in s 14. členom Ustave. Predlaga, naj se izpodbijana določba razveljavi.

2.Državni zbor in Vlada zavračata utemeljenost pobudnikovih očitkov. Navajata, da je pravna podlaga, ki omogoča drugačno določitev zastaralnega roka za vodenje disciplinskega postopka, določba 1. člena Zakona o delavcih v državnih organih (Uradni list RS, št. 15/90 in nasl. - v nadaljevanju ZDDO), ki določa, da se delovna razmerja delavcev v državnih organih urejajo z ZTPDR, Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - v nadaljevanju ZDR) ter z ZDDO, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. ZCS-1 je disciplinsko in odškodninsko odgovornost uredil v členih 65 do 71. Carinski delavec je disciplinsko odgovoren za kršitve delovnih obveznosti, ki so naštete v 44. in 45. členu ZDDO ter v 68. in 69. členu ZCS-1.

Slednje so specifične in popolnoma prilagojene naravi dela carinske službe. Daljši zastaralni rok ZCS-1 predvideva le za štiri disciplinske kršitve (1. do 4. točka prvega odstavka 69. člena ZCS-1), za katere se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Za te kršitve je značilno, da jih je zelo težko odkriti, zbiranje dokazov je ponavadi dolgotrajno in zapleteno ter pogostokrat povezano s sodelovanjem s tujimi organi. Vlada meni, da ZCS-1 ne vsebuje vsebinsko enakih disciplinskih kršitev, kot so opredeljeni v ZDDO in drugih zakonih. Zato tudi meni, da ne more biti govora o enakem dejanskem razmerju in s tem v zvezi o kršenju ustavnega načela enakosti pred zakonom. Državni zbor še dodaja, da je zakonodajalec navedeno vprašanje uredil drugače v sorazmerju s posebnostmi carinske službe v primerjavi z opravljanjem nalog večine drugih državnih uslužbencev. Meni, da je takšno razlikovanje utemeljeno in razumno, zato izpodbijana določba ZCS- 1 ni v neskladju z 2. in s 14. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne.

B.

3.Ker je bil pobudniku na podlagi izpodbijane določbe izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja ter je zoper odločbo disciplinske komisije vložil tožbo na pristojno delovno sodišče, je Ustavno sodišče pobudniku priznalo pravni interes.

4.Izpodbijani 70. člen ZCS-1 določa, da vodenje disciplinskega postopka za disciplinske kršitve iz 1. do 4. točke prvega odstavka 69. člena ZCS-1 in za kršitve, ki imajo značilnosti kaznivega dejanja, zastara v enem letu od dneva, ko se je zvedelo za kršitve delovne obveznosti in za storilca, oziroma v 18 mesecih od dneva, ko je bila kršitev storjena. Disciplinske kršitve, na katere se izpodbijana določba nanaša, so:

-a) preprečevanje kontrolno-inšpekcijskim organom, da opravljajo svoje delo;

-b) onemogočanje drugemu delavcu, da opravi svoje delo;

-c) ponarejanje, predrugačenje ali potrjevanje in navajanje neresničnih podatkov v uradnih dokumentih;

-d) vsako dejanje, ki ima znake katerega od kaznivih dejanj iz prvega odstavka 40. člena ZCS-1 (gre za kazniva dejanja, storjena z naklepom, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in ki po določbah ZCS-1 preprečujejo sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog carinske službe, oziroma imajo za posledico obligatorno prenehanje delovnega razmerja v carinski službi, oziroma za katerakoli druga kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom v službi, ki imajo za posledico obligatorno prenehanje delovnega razmerja).

5.Očitek pobudnika, da izpodbijana ureditev krši načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ni utemeljen. Splošno načelo enakosti pred zakonom zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako, različne pa različno. Ustavno sodišče pri oceni skladnosti zakonodajne rešitve z načelom enakosti pred zakonom presoja, ali je zakonodajalčevo razlikovanje oziroma nerazlikovanje pravnih razmerij objektivno utemeljeno. Ugotavlja torej, ali ni zakonodajalčevo ravnanje morda arbitrarno, ker za različno ali enako ureditev ne obstajajo razumni in stvarni razlogi. V izpodbijani določbi je glede na splošno ureditev predpisan daljši zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka za zakonsko določene disciplinske kršitve. Predvsem gre za disciplinske kršitve, kjer je obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja. Gre torej za uporabo ukrepa, ki ima za posledico trajno spremembo delovnopravnega položaja delavca.

Izreka se za kršitve delovnih obveznosti, ki so kot takšna določena samo za carinsko službo. Potrebo po različni ureditvi, vsebovani v izpodbijani določbi, je zakonodajalec utemeljil (Poročevalec DZ, št. 30/99) tako, da je zaradi narave posameznih disciplinskih kršitev, ki jih vsebuje izpodbijana določba, v povezavi s tem pa tudi zahtevnostjo vodenja disciplinskega postopka za te kršitve, treba določiti daljše zastaralne roke za vodenje disciplinskega postopka. Delo v carinski službi je specifično, saj je neposredno povezano s tujino, tj. s pretokom blaga in oseb iz enega carinskega območja na drugega. Posledično temu je lahko tudi dokazni postopek v primeru kršitev iz 70. člena ZCS-1 dolgotrajen, saj je večkrat pogojen s sodelovanjem s tujimi organi, kot ugotavlja Vlada v svojem mnenju (posredovanje listin, preverjanje pristnosti listin v tujini, opravljanje poizvedb v zvezi z blagom ipd.). Narava, okoliščine storjene disciplinske kršitve, zahtevnost vodenja disciplinskega postopka ter obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja, v primeru ugotovljene disciplinske odgovornosti, zato predstavlja razumen razlog za določitev daljšega zastaralnega roka za vodenje disciplinskega postopka v teh primerih. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

6.Pobudnik ne navaja, v čem naj bi bila podana neustavnost izpodbijane določbe z vidika 2. člena Ustave, zato Ustavno sodišče utemeljenosti te trditve ni moglo presoditi.

7.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Namestnik predsednice dr. Janez Čebulj