Jedro

Iz zakonskih določb ne izhaja, da terjatev za plačilo neplačanih prispevkov za zdravstveno varstvo preide z upnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na davčni organ ali državno odvetništvo ali da navedena državna organa pridobita procesno legitimacijo za nastopanje v pravdi v zvezi s to terjatvijo.

Tožeča stranka je tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve pravilno vložila zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je upnik prerekane terjatve in posledično tudi tožena stranka v pravdnem postopku za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da ne obstaja terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika A. d. o. o., podjetje za gradbeništvo in ostale storitve ..., kot je evidentirana v prijavi prednostne terjatve v višini 16.984,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva uvedbe stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe do plačila. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 40,00 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2.Zoper izpodbijano sodbo se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da o zadevi samo odloči (in ugodi zahtevku, tudi v stroškovnem delu, saj odgovor na tožbo ni obrazložen in so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe), podrejeno pa, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje.

3.Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo v celoti zavrne in da nasprotni stranki naloži plačilo vseh stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga je zastopalo Državno odvetništvo Republike Slovenije, je v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe prijavil terjatev, ki se nanaša na prispevke za zdravstveno varstvo. Stečajni upravitelj je terjatev priznal, upnik B. B. pa jo je prerekal. S sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je stečajno sodišče odločilo, da bo moral v drugem postopku zahtevek na ugotavljanje neobstoja terjatve uveljavljati upnik B. B. Upnik B. B. je vložil tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve zoper toženo stranko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je presodilo, da tožena stranka ni pasivno legitimirana v tem sporu. Pojasnilo je, da je za konkretno prijavljeno terjatev, ki se nanaša na neplačane prispevke za zdravstveno varstvo, pristojen davčni organ, ki ga zastopa Državno odvetništvo RS. Svojo odločitev je oprlo na drugi odstavek 12. člena Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) in 3. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).

6.Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbi drugega odstavka 12. člena ZDOdv in 3. člena ZDavP-2, ker je presodilo, da ti dve določbi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije odvzemata pasivno legitimacijo v tem sporu. Druga alineja tretjega odstavka 3. člena ZDavP-2 določa, da določbe ZDavP-2, ki se nanašajo na davek, veljajo tudi za prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Drugi odstavek 12. člena ZDOdv določa, da v postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, državno odvetništvo zastopa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen če se temu odpovesta. Iz citiranih zakonskih določb ne izhaja, da terjatev za plačilo neplačanih prispevkov za zdravstveno varstvo preide z upnika Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na davčni organ ali državno odvetništvo ali da navedena državna organa pridobita procesno legitimacijo za nastopanje v pravdi v zvezi s to terjatvijo. Kaj takega ne izhaja niti iz Pravilnika o postopku uveljavljanja terjatev Republike Slovenije v postopkih zaradi insolventnosti, ki se uporablja tudi za postopek uveljavljanja terjatev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz obveznega zavarovanja. Iz citiranih določb ZDavP-2 in ZDOdv izhaja zgolj to, da je davčni organ pristojen za pobiranje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in da v postopku zaradi insolventnosti državno odvetništvo zastopa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije.

7.Prijavo sporne terjatve v stečajnem postopku nad premoženjem izbrisane pravne osebe (priloga A16) je opravilo Državno odvetništvo RS, ki je pri tem procesnem dejanju skladno z drugim odstavkom 12. člena ZDOdv nastopalo kot zastopnik po samem zakonu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je sestavni del izreka sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (priloga A19), je razvidno, da je upnik terjatve, ki jo je tožeča stranka prerekala, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tožeča stranka je torej tožbo za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve pravilno vložila zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je upnik prerekane terjatve in posledično tudi tožena stranka v pravdnem postopku za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve.

8.Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe določb drugega odstavka 12. člena ZDOdv in 3. člena ZDavP-2 presodilo, da ni podana pasivna legitimacija tožene stranke v tem sporu, in tožbeni zahtevek že iz tega razloga zavrnilo, sploh še ni obravnavalo navedb, s katerimi tožeča stranka utemeljuje neobstoj prerekane terjatve. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

9.Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku tožbo vroči Državnemu odvetništvu RS, ki na podlagi samega zakona (drugi odstavek 12. člena ZDOdv) zastopa toženo stranko v zadevnem pravdnem postopku. Prijava in uveljavljanje terjatev v postopku zaradi insolventnosti zajema vsako dejanje, usmerjeno v to, da se terjatev prizna in da se doseže njeno poplačilo, kar po presoji pritožbenega sodišča vključuje nastopanje v pravdnem postopku za ugotovitev neobstoja prerekane terjatve. Do takšnega pomena drugega odstavka 12. člena ZDOdv privede tudi genetična razlaga, ki na pomen zakonskega besedila in njegovih sestavnih delov sklepa glede na potek pravodajnega postopka in upoštevajoč razloge za izdajo zakona. V predlogu ZDOdv z dne 28. 12. 2016 (številka: 007-97/2015, EVA 2014-2030-0001) je bilo v drugem odstavku 12. člena predloga zakona predvideno, da državno odvetništvo zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavod za zdravstveno zavarovanje zastopa zgolj pri prijavi terjatev v postopku zaradi insolventnosti. V predlogu ZDOdv z dne 12. 1. 2017 z dodanim novim gradivom št. 1 je bil predlog drugega odstavka 12. člena zakona dopolnjen tako, da državno odvetništvo oba zavoda zastopa pri prijavi in uveljavljanju terjatev v postopku zaradi insolventnosti. V obrazložitvi k 12. členu je bilo pojasnjeno, da bo državno odvetništvo v primerih postopkov zaradi insolventnosti opravljalo tudi za zavoda enake naloge, kot jih bo opravljalo za FURS, in sicer bo za zavoda v teh postopkih opravljalo naloge prijave, uveljavljanja, spremljanja terjatev in morebitnega zastopanja in opravljanja dejanj v rednih sodnih postopkih. Iz navedenega je razvidno, da je bil namen predlagatelja zakona državnemu odvetništvu podeliti zakonsko pooblastilo za zastopanje obeh zavodov tudi v morebitnih pravdnih postopkih, ki izhajajo iz napotitev na pravdo v primeru prerekanih terjatev. Sodišče prve stopnje naj po vročitvi tožbe Državnemu odvetništvu RS in izvedenem postopku odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

10.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Vročitev, opravljena neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije v postopku, v katerem ga na podlagi določbe drugega odstavka 12. člena ZDOdv zastopa državno odvetništvo, nima pravnega učinka (18. člen ZDOdv).

2Da državno odvetništvo zastopa zavoda v pravdnih postopkih v zvezi s prerekanimi terjatvami, izhaja tudi iz Pravilnika o postopku uveljavljanja terjatev Republike Slovenije v postopkih zaradi insolventnosti, ki se uporablja tudi za postopek uveljavljanja terjatev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v zvezi s terjatvami iz obveznega zavarovanja, razen določb 7., 9. in 10. člena tega pravilnika. V 4., 5. in 6. členu pravilnika je določeno, da skrbnik terjatve obvesti državno odvetništvo o začetem postopku zaradi insolventnosti nad dolžnikom, državno odvetništvo nato izvede prijavo terjatve v postopek zaradi insolventnosti in v nadaljevanju obvešča skrbnika terjatve o zadevah in poteku postopkov, ki se nanašajo na obstoj in višino terjatve, skrbnik terjatve pa pošlje državnemu odvetništvu svoje stališče oziroma predlog za vložitev ustrezne vloge ali pravnega sredstva v postopku. Iz navedenih določb pravilnika jasno izhaja, da uveljavljanje terjatev v postopkih zaradi insolventnosti zajema tudi pravdne postopke, ki se nanašajo na ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.