Jedro

Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. V zakonu je drugače določeno, če so dolžniku obveznosti odpuščene. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti.

Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom.

Za postopek osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za stečajni postopek pravne osebe, če ni v oddelku 5.11 ZFPPIPP določeno drugače. ZFPPIPP v 355. členu določa vrste stroškov stečajnega postopka. Med te stroške sodijo tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih sklene upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v času stečajnega postopka. V postopku osebnega stečaja velja enako pravilo. Torej so tudi v predmetnem postopku osebnega stečaja stroški postopka lahko tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih je sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da gre pri plačilu najemnin za strošek postopka zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi najemne pogodbe, ki bi jo sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Če je sodišče prve stopnje menilo, da gre za katero drugo vrsto stroška, bi jo moralo natančno opredeliti. Ni dovolj, da je navedlo, da gre za strošek postopka zato, ker naj bi terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, saj v postopku osebnega stečaja lahko tudi dolžnik v okviru poslov, ki jih lahko opravlja po začetku postopka osebnega stečaja, sam ustvari določene obveznosti, ki pa se ne plačajo iz stečajne mase. Nenazadnje terjatve upnika do neplačanih najemnin upraviteljica ni niti upoštevala v predračun stroškov stečajnega postopka. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za terjatev, katere pravne narave ni mogoče spremeniti v strošek stečajnega postopka zgolj zato, ker naj bi nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Posledično gre le za vprašanje, ali se ta terjatev plača iz stečajne mase in ali spor o njej v konkretnem primeru predstavlja tudi oviro za končanje postopka osebnega stečaja.

Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja.

Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe. Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora D. d. d. proti načrtu prve razdelitve z dne 23. 8. 2021 (PD 132) delno razveljavi glede stroškov v višini 7.682,36 EUR, 6.798,22 EUR in 28.031,79 EUR ter se v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor upnice D. d. d. proti načrtu prve razdelitve z dne 23. 8. 2021 (PD 132).

2. Upnica se je zoper sklep pritožila. Navedla je, da ima položaj ločitvene upnice ter da je predmet načrta razdelitve posebna razdelitvena masa v višini 66.000,00 EUR, od katere je ločitveni upnici namenjeno plačilo le v višini 11.391,43 EUR, kar je očitno nesorazmerno in že to kaže na nepravilnost priznanih stroškov, ki naj se plačajo iz te posebne stečajne mase.

3. O pritožbi se je izjavila stečajna upraviteljica. Poudarila je pravilo, da se v stečajnem postopku upniki lahko poplačajo šele po poplačilu vseh stroškov stečajnega postopka, kar velja tako za navadne kot za ločitvene upnike. Navedla je, da je splošna stečajna masa neznatne vrednosti ter da je zato, da bo lahko plačala vse stroške stečajnega postopka, te zaenkrat naložila v breme ločitvene upnice D. d. d., ker zagotovo ni namen postopka osebnega stečaja, da zaradi neplačanih stroškov stečajnega postopka upravitelj dopusti situacijo stečajnega postopka v stečajnem postopku. Zato je predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je namen postopka osebnega stečaja določen v 382. členu ZFPPIPP. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. V zakonu je drugače določeno, če so dolžniku obveznosti odpuščene. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti.

6. Iz podatkov spisa izhaja, da so bile dolžnici v postopku osebnega stečaja njene obveznosti, za katere po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, odpuščene s pravnomočnim sklepom St 000/2018 z dne 28. 9. 2020. 7. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu tega zakona učinkuje odpust obveznosti v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu tega zakona drugače določeno (prvi odstavek 409. člena ZFPPIPP). V skladu z določbo prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP pa pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom, če ni v drugem odstavku tega člena drugače določeno, in za uveljavitev zahtevkov na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Premoženje iz prvega odstavka 389. člena tega zakona, ki ga stečajni dolžnik pridobi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti, ne spada v stečajno maso v postopku osebnega stečaja, v katerem je bil izdan sklep o odpustu obveznosti (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP).

8. V obravnavanem primeru je upraviteljica po izdaji pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti v postopku osebnega stečaja unovčila premoženje, ki spada v stečajno maso in ki ga je dolžnica pridobila pred izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Sodišču je po prejemu kupnine za prodani del nepremičnine, ki spada v posebno razdelitveno maso, dne 4. 8. 2021 predložila načrt prve razdelitve te posebne razdelitvene mase (371. člen v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Iz načrta izhajajo podatki o premoženju, ki je bilo predmet posebne stečajne mase in z unovčenjem katerega je nastala posebna razdelitvena masa, nadalje, da znaša kupnina 66.000,00 EUR, da znaša skupni znesek stroškov v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in stroškov, ki so potrebni za končanje stečajnega postopka skupaj 54.608,57 EUR (ki jih je razčlenila po vrsti) ter da znaša višina posebne razdelitvene mase, ki je predmet prve razdelitve, 11.391,43 EUR. Poleg tega iz načrta delitve tudi izhaja, da znaša skupni znesek terjatev ločitvene upnice D. d. d., ki se upoštevajo pri predmetni delitvi, 84.985,43 EUR (brez zakonskih zamudnih obresti od začetka postopka osebnega stečaja do predmetne razdelitve) oziroma 85.238,59 EUR skupaj, upoštevaje obračunane zakonske zamudne obresti in da razlika nad zneskom 11.391,43 EUR upnici iz splošne stečajne mase ne bo plačana, ker v predmetnem stečajnem postopku ni zadostne splošne stečajne mase (ta znaša le 401,51 EUR in se bo porabila za delno pokritje stroškov stečajnega postopka).

9. Ločitvena upnica D. d. d. je načrtu delitve konkretno ugovarjala v delu, ki se nanaša na posamezen znesek stroškov in posledično tudi znesku posebne razdelitvene mase, ki je predmet prve razdelitve, da je prenizek. Sodišče prve stopnje je njen ugovor v celoti zavrnilo. Opredelilo se je do stroškov, ki jim je upnica ugovarjala. Ob tem je svojo odločitev oprlo na določbo četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, ki določa stroške v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase in še navedlo, da je v primeru, ko je stečajna masa neznatne vrednosti, potrebno v skladu z določbo 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP znesek kupnine, dosežene z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšati za stroške v zvezi s končanjem stečajnega postopka, med drugim tudi za določene tekoče in občasne stroške stečajnega postopka. Ker gre za tak primer tudi v konkretnem primeru osebnega stečaja, je zavrnilo očitek pritožnice, da v načrtu delitve določeni stroški niso v zvezi s končanjem postopka osebnega stečaja.

10. Ugovor, da je strošek ocene vrednosti premoženja v višini 1.002,91 EUR previsok ter da bi lahko znašal glede na njene izkušnje kvečjemu 400,00 EUR, je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča pravilno zavrnilo. Navedlo je namreč, da se upnica ni pritožila zoper sklep z dne 13. 7. 2021 (PD 122), s katerim je sodišče dalo soglasje k plačilu stroška cenitve nepremičnin stečajne dolžnice, ki ga je opravila pooblaščena cenilka A. A., v višini 1.002,91 EUR bruto ter da je zato upraviteljica na podlagi pravnomočnega sklepa imela podlago za to, da je upoštevala strošek cenitve, ki se nanaša na premoženje, ki spada v posebno stečajno maso, v odobreni višini. S stališčem, da so trditve upnice o previsoko zaračunani cenitvi prepozne in posledično nedovoljene, se pritožbeno sodišče strinja. Ker ga upnica s pritožbo izrecno ne izpodbija, pač pa le predlaga, da pritožbeno sodišče upošteva njen predlog prve razdelitve posebne stečajne mase, se izkaže, da v tem delu pritožba ni utemeljena, dodatna obrazložitev pa ni potrebna.

11. Ugovor, da se kupnina v zvezi z unovčenjem premoženja, ki predstavlja posebno stečajno maso, ne bi smela bremeniti s stroški pisarniškega poslovanja v višini 1.791,43 EUR, je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker upnica niti ni konkretno pojasnila svojega stališča, zakaj meni, da ti stroški niso nujni za vodenje in končanje stečajnega postopka. Medtem pa iz poročil upraviteljice izhaja, da se predmetni postopek vodi predvsem zaradi poplačila terjatve ločitvene upnice iz posebne stečajne mase, saj je splošna stečajna masa neznatna. To pa pomeni, da so ti stroški tudi povezani z unovčenjem premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, iz katere se bo poplačala upnica. Na očitek, da so stroški previsoki, pa je odgovorilo, da jih je sodišče potrdilo s sklepom o določitvi predračuna stroškov postopka z dne 19. 4. 2019 (PD 53) ter da so glede na predvideno končanje postopka osebnega stečaja do konca decembra 2021 tudi pravilno obračunani. Pritožnica v pritožbi vztraja, da stroški pisarniškega poslovanja upraviteljice v višini 1.791,43 EUR ne predstavljajo stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka po 3. alineji 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP, ker da bi lahko sodišče končalo stečajni postopek tudi, če bi ti stroški ostali neplačani, če splošne stečajne mase ni. Takemu stališču ni mogoče pritrditi in pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje presoji prvostopenjskega sodišča o potrebnosti v sklepu o predračunu priznanega stroška pisarniškega poslovanja za končanje postopka, ki se upošteva pri razdelitvi posebne stečajne mase, ker za plačilo tega stroška splošna stečajna masa ne zadošča. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 3. alineje 5. točke četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora ločitvene upnice zoper načrt delitve posebne stečajne mase potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Medtem pa je v preostalem delu ocenilo, da je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo ugovor ločitvene upnice tudi glede stroškov odvetniškega zastopanja stečajne dolžnice v pravdi, ki teče zoper njo po tožbi tožeče stranke B. B., v višini 7.682,22 EUR, stroškov tožeče stranke B. B., ki jih bo morala plačati stečajna dolžnica, če tožnik zoper njo s tožbo uspe, v višini 6.798,22 EUR in terjatve, ki jo le ta vtožuje zoper stečajno dolžnico in je nastala po začetku stečajnega postopka, v višini 28.031,79 EUR.

14. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je B. B. zoper dolžnico že pred začetkom postopka osebnega stečaja vložil tožbo zaradi plačila najemnin za najeti poslovni prostor. Zadeva se vodi pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opravilno številko I P 10/2018. Navedeno terjatev je tudi prijavil. V enem delu jo je upraviteljica prerekala in dolžnik je zato predlagal nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka, v katerem je uveljavljal zoper dolžnico obstoj prerekane terjatve.

15. V tej pravdi je upraviteljica za zastopanje stečajne dolžnice pooblastila odvetnika, s čimer so nastali stroški v višini 7.682,22 EUR. Pravda še ni končana. Sodišče je navedene stroške ocenilo kot potrebne, ker navedena pravda, četudi ni neposredno povezana s posebno stečajno maso, je nujno povezana s samim stečajnim postopkom in postopkom odpusta obveznosti, ki je v interesu stečajne dolžnice. V kolikor pa bo tožnik s tožbo uspel, mu bo morala stečajna dolžnica povrniti pravdne stroške v višini 6.798,22 EUR, za kolikor je prav tako zavrnilo upničin ugovor. Pri tem je še dodalo, da sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev, ampak se njen obstoj ugotavlja v pravdnem postopku, kot je to v postopku I P 10/2018, ki pa še ni končan.

16. Pritožnica v pritožbi zatrjuje, da navedena pravda nima nobene zveze s premoženjem, na katerem ima upnica priznano ločitveno pravico ter da zato ne more predstavljati ovire za razdelitev posebne stečajne mase in končanje postopka osebnega stečaja. Posledično pa tudi sodišče nima pravne podlage za rezervacijo dela posebne stečajne mase za plačilo te terjatve kot stroškov postopka osebnega stečaja.

17. Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tem delu odločitve ni pravilno uporabilo materialnega prava, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Ker splošne stečajne mase za plačilo terjatev navadnih upnikov ni, bi po pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti St 000/2018 z dne 28. 9. 2020, sodišče prve stopnje moralo upoštevati pravne posledice pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti na terjatev navadnega upnika in ugotoviti, da ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, zaradi česar po 408. členu tega zakona nanjo učinkuje odpust obveznosti. To pa pomeni, da bi po materialnem pravu lahko ocenilo, da bo, v kolikor je s tem dejstvom sodišče v pravdni zadevi seznanjeno, moralo zavrniti tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve do stečajne dolžnice. Zato ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni na njem, da presoja potrebnost pravde na ugotovitev obstoja prerekane terjatev. Do tega vprašanja se mora opredeliti tudi zaradi vprašanja, ali bo, v kolikor bo v pravdi sodišče naložilo tožeči stranki plačilo stroškov postopka, ta terjatev dolžnice do tožeče stranke, glede na posledice odpusta obveznosti, sploh spadala v stečajno maso (drugi odstavek 410. člena ZFPPIPP). Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča vpogledati v spis I P 10/2018 in ugotoviti, kateri stroški zastopanja odvetnika dolžnice so nastali do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Kvečjemu bi lahko pri razdelitvi posebne stečajne mase v zvezi s stroški, povezanimi s končanjem postopka osebnega stečaja, upoštevalo odvetniške stroške pooblaščenca tožene stranke, ki so nastali v pravdi do pravnomočnosti sklepa o odpustu obveznosti. Zato je odločitev o priznanju „vseh stroškov odvetniških storitev“ kot potrebnih stroškov za končanje postopka osebnega stečaja preuranjena.

18. Z vpogledom v spis pa bi moralo sodišče prve stopnje glede stroškov tožeče stranke, ki jih je upraviteljica rezervirala za primer neuspeha stečajne dolžnice v pravdi, ugotoviti, kdaj so ti stroški tožeči stranki nastali in se glede na pravnomočen sklep o odpustu obveznosti opredeliti, ali bo na njih učinkoval pravnomočen sklep o odpustu obveznosti.

19. Glede terjatve, s katero B. B. kot tožnik zahteva plačilo najemnin s pripadajočimi zamudnimi obrestmi v skupni višini 28.031,79 EUR za svoj poslovni prostor za čas od začetka postopka osebnega stečaja nad dolžnico do 6. 12. 2020, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je tožnik v pravdi I P 10/2018 2. 2. 2021 spremenil tožbo, tako da je zahteval najemnine, ki so zapadle v plačilo po začetku stečajnega postopka. To terjatev zoper dolžnico naj bi utemeljeval na trditvah, da ji je oddal v najem poslovni prostor za določen čas do 31. 12. 2020 in da pogodba ni bila nikoli odpovedana. Na trditve ločitvene upnice v ugovoru, da bi morala upraviteljica pogodbo odpovedati, je le ta odgovorila, da navedeno stališče ne drži, ker je bilo najemno razmerje prenovljeno z vstopom tretje osebe v pogodbo, kar je zatrjevala toženka v odgovoru na tožbo še pred začetkom postopka osebnega stečaja in s katerim je nasprotovala terjatvam iz naslova zapadlih najemnin, ki jih je tožeča stranka zoper njo kot podjetnico uveljavljala s tožbo v pravdnem postopku I P 10/2018. Zato je sodišče prve stopnje ocenilo, da gre za sporno terjatev. Pri tem je navedlo, da se ne more spuščati v presojo obstoja najemne pogodbe med stečajno dolžnico in upnikom B. B., posledično pa tudi ne v presojo, ali bi jo morala stečajna upraviteljica odpovedati. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da najemnine za čas po začetku stečajnega postopka predstavljajo (tako kot pravdni stroški) strošek stečajnega postopka, ki ga je treba plačati v breme stečajne mase. Ker je unovčena nepremičnina, na kateri ima sicer upnica priznano ločitveno pravico, edina znatna stečajna masa, je navedlo, da ne more slediti stališču ločitvene upnice iz ugovora, da bo imel upnik, če s tožbo uspe, do stečajne dolžnice iz naslova najemnin le navadno terjatev. Zaključilo je, da bo imela navedena terjatev, skupaj s stroški postopka, naravo stroška stečajnega postopka, katerega plačilo ima prednost pred poplačilom terjatev upnikov, ker je ta terjatev nastala po začetku stečajnega postopka. In še, da brez poplačila stroškov stečajnega postopka ne bo mogoče končati ter da jih je zato treba upoštevati pri razdelitvi posebne razdelitvene mase, ne glede na dejstvo, da niso nastali v zvezi z njo.

20. Pritožnica takemu stališču s pritožbo utemeljeno nasprotuje s trditvami, da je razlaga sodišča prve stopnje v nasprotju z namenom določil ZFPPIPP in s 128. členom Stvarnopravnega zakonika - SPZ, ker v breme ločitvenega upnika ni mogoče plačevati stroškov, ki niso v nobeni zvezi s posebno stečajno maso. Sodišču prve stopnje je tudi očitala, da se ni opredelilo do njenega ugovora, da za rezervacijo sredstev za plačilo terjatve upnika B. B. v načrtu delitve posebne stečajne mase upraviteljica nima nobene pravne podlage in da je ni navedlo niti sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Z navedenim stališčem se pritožbeno sodišče strinja.

21. Za postopek osebnega stečaja se smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za stečajni postopek pravne osebe, če ni v oddelku 5.11 ZFPPIPP določeno drugače (prvi odstavek 383. člena ZFPPIPP). ZFPPIPP v 355. členu določa vrste stroškov stečajnega postopka. Med te stroške sodijo tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih sklene upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika v času stečajnega postopka. V postopku osebnega stečaja velja enako pravilo. Torej so tudi v predmetnem postopku osebnega stečaja stroški postopka lahko tudi stroški zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov, ki jih je sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa ne izhaja, da gre pri plačilu najemnin za strošek postopka zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi najemne pogodbe, ki bi jo sklenila stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajne dolžnice v času stečajnega postopka. Če je sodišče prve stopnje menilo, da gre za katero drugo vrsto stroška, bi jo moralo natančno opredeliti. Ni dovolj, da je navedlo, da gre za strošek postopka zato, ker naj bi terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, saj v postopku osebnega stečaja lahko tudi dolžnik v okviru poslov, ki jih lahko opravlja po začetku postopka osebnega stečaja, sam ustvari določene obveznosti, ki pa se ne plačajo iz stečajne mase.1 Nenazadnje terjatve upnika do neplačanih najemnin upraviteljica ni niti upoštevala v predračun stroškov stečajnega postopka. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za terjatev, katere pravne narave ni mogoče spremeniti v strošek stečajnega postopka zgolj zato, ker naj bi nastala po začetku postopka osebnega stečaja. Posledično gre le za vprašanje, ali se ta terjatev plača iz stečajne mase in ali spor o njej v konkretnem primeru predstavlja tudi oviro za končanje postopka osebnega stečaja.

22. Upravitelju je v postopku osebnega stečaja s fiduciarnega računa dovoljeno opravljati samo izplačila za stroške postopka in za plačilo terjatev upnikov (2. točka prvega odstavka 388. člena ZFPPIPP). Terjatve upnikov, ki se v postopku osebnega stečaja plačajo iz stečajne mase, so priznane terjatve upnikov, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja (252. člen v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).

23. Sodišče prve stopnje bi se pred zaključkom, da postopka osebnega stečaja nad dolžnico po razdelitvi posebne stečajne mase ni mogoče končati pred koncem pravde zaradi plačila najemnin za najeti gostinski lokal, moralo opredeliti do vprašanja, kdaj je oziroma, kdaj naj bi (glede na trditve tožeče stranke v tožbi) nastala terjatev upnika iz sporne najemne pogodbe.2 Po potrebi bi moralo tudi pribaviti in vpogledati spis I P 10/2018 ter ugotoviti, ali gre za terjatev, katere predmet so občasne dajatve, ki se v skladu z določbo 254. člena ZFPPIPP pretvorijo v enkratno terjatev in ali pravnomočen sklep o odpustu obveznosti vpliva posledično tudi na to terjatev, če se izkaže, da pogodba pred njenim potekom ni bila odpovedana. Ker tega ni storilo, je zaradi neupoštevanja pravnih posledic pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem se izkaže, da je pritožba tudi v tem delu utemeljena.

24. Zaradi zgoraj navedenih razlogov je pritožbeno sodišče v delu, ki izhaja iz I. točke izreka tega sklepa, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

25. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva vsa navodila, ki izhajajo iz te obrazložitve. Upošteva naj le tiste stroške, ki imajo naravo stroškov postopka osebnega stečaja in le tiste stroške, ki so potrebni in v zvezi s končanjem postopka osebnega stečaja ter o ugovoru ločitvene upnice v razveljavljenem delu ponovno odloči ter izda sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase.

1 Za tak primer bi šlo, če bi dolžnica na primer po začetku stečajnega postopka najela prostor, namenjen za njeno bivanje. 2 Z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino) - prvi odstavek 687. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Zakupnik je dolžan plačevati zakupnino v rokih, ki jih določa pogodba ali zakon, sicer pa v rokih, ki so običajni v kraju, kjer mu je bila stvar izročena. Če ni drugačnega dogovora ali drugačnega običaja v kraju izročitve in je stvar dana v zakup za eno ali več let, se plačuje zakupnina polletno; če je dana v zakup za krajši čas, pa po izteku tega časa (602. člen OZ).