Jedro

Zoper plačilni nalog je dopustno ugovarjati le iz razlogov (i.) da je sodna taksa že plačana ali (ii) da je sodišče sodno takso napačno odmerilo.

Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče skladno z določbo prvega odstavka 91. člena istega zakona zavrže.

Izrek

Ugovor zoper plačilni nalog se zavrne.

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo ugotovljeno, da v njenem izreku navedene premičnine predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, pridobljeno med časom trajanja zakonske zveze in da vsakemu od njiju na tem premoženju pripada polovičen delež.

2. Toženec je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije (ki ga je sam naslovil kot „zahtevek za varstvo zakonitosti“), češ, da je revizija potrebna zato, ker sodišče ni hotelo vpogledati njegovih dokazil, opraviti poizvedbe o prilivih na tekoči računih bivših zakoncev pri banki in določiti cenilca za ugotovitev realne vrednosti premoženja, s čemer je kršilo materialno pravo in ga bistveno oškodovalo.

**O ugovoru zoper plačilni nalog**

3. Za predlog za dopustitev revizije se plača sodna taksa. Toženec je hkrati s predlogom za dopustitev revizije vložil tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ajdovščini je njegov predlog zavrnilo; sklep je pravnomočen. Zato je Vrhovno sodišče tožnika skladno z določbo 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pozvalo k plačilu sodne takse za predlog za dopustitev revizije. Plačilo sodne takse je procesna predpostavka za obravnavanje predloga (tretji odstavek 105.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Na to pravno posledico je bil toženec v pravnem pouku plačilnega naloga opozorjen. Zoper plačilni nalog je ugovarjal, češ, da sodne takse ni sposoben plačati, saj je že predlogu za taksno oprostitev priložil odločbo Centra za socialno delo ..., iz katere je razvidno, da je prejemnik denarne socialne pomoči; iz tega razloga je Vrhovno sodišče takso napačno odmerilo.

4. Zoper plačilni nalog je dopustno ugovarjati le iz razlogov (i.) da je sodna taksa že plačana ali (ii) da je sodišče sodno takso napačno odmerilo. Razlog, ki ga smiselno uveljavlja toženec, to je, da mu zaradi plačilne nesposobnosti taksa sploh ne bi smela biti odmerjena, ne predstavlja ugovornega razloga. Ugovor je zato neutemeljen in ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

**O predlogu za dopustitev revizije**

5. Predlog za dopustitev revizije je izredno pravno sredstvo. Stranka ga lahko vloži le po odvetniku: po določbi tretjega odstavka 86. člena ZPP namreč v postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik; po določbi četrtega odstavka istega člena ta omejitev ne velja le v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Toženec je, čeprav ga je v postopku zastopala odvetnica, predlog za dopustitev revizije vložil sam, da bi imel opravljen pravniški državni izpit pa ni ne zatrjeval in ne izkazal. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče skladno z določbo prvega odstavka 91. člena istega zakona zavrže. Že ta razlog je sam zase zahteval odločitev, navedeno v II. točki izreka tega sklepa.

6. Vrhovno sodišče bi moralo predlog za dopustitev revizije zavreči tudi, če bi ga z enako vsebino vložil odvetnik. Po določbi četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora namreč stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Toženec tem formalnim zahtevam ni zadostil, kar po določbi šestega odstavka 367. b člena ZPP predstavlja dodaten samostojen razlog za zavrženje predloga.