Jedro

Vse terjatve iz 1. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) se prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (terjatve, ki so zapadle več kot eno leto za nazaj) pa zgolj po času pridobitve zastavnih pravic.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v prvem delu II.1. točke izreka spremeni tako, da stroški izvršilnega postopka v skupnem znesku znašajo 2.145,55 EUR, dalje tako, da skupen znesek prednostnih terjatev v prvem stavku II. točke izreka znaša 6.804,72 EUR in se 3. do 6. alineja II.2. točke izreka razveljavi, ter tako, da znesek ostanka kupnine v II.3. točki izreka znaša 28.849,73 EUR .

II. Dolžnik mora upniku povrniti 244,80 EUR pritožbenih stroškov, ki se poplačajo kot prednostni iz preostanka kupnine.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se upniku Republiki Sloveniiji, zastopani po Državnem odvetništvu, priznajo in odmerijo izvršilni stroški v znesku 504,90 EUR (I. točka izreka sklepa), da se iz dosežene kupnine v znesku 37.800,00 EUR poplačajo: 1. stroški izvršilnega postopka v skupnem znesku 2.145,60 EUR od tega: - upnica Republika Slovenija v vodilni zadevi in 81/2015 v znesku 1.784,15EUR - upnik B. B. v pristopljeni zadevi I 297/2019 v višini 124,30 EUR - upnik C. C. v pristopljeni zadevi I 237/2019 v višini 101,60 EUR - upnik D. D. v pristopljeni zadevi I 238/2019 v višini 135,50 EUR ter 2. prednostne terjatve v skupnem znesku 20.394,80 EUR: - iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 741,18 EUR, - iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje v znesku 6.063,54 EUR ter - iz naslova terjatev delavcev iz delovnega razmerja za sledeče upnike: - upnik B. B. v pristopljeni zadevi I 297/2019 v višini 3.712,60 EUR - upnik C. C. v pristopljeni zadevi I 237/2019 v višini 5.071,00 EUR - upnik D. D. v pristopljeni zadevi I 238/2019 v višini 5.564,00 EUR ter 3. iz ostanka kupnine v znesku 14.501,90 EUR se do te višine poplača upnica Republika Slovenija v vodilni izvršilni zadevi številka In 81/2015, katere terjatev na dan razdelitvenega naroka presega ostanek kupnine in v tem delu terjatve navedena upnica ni poplačana (II.1,. II.2. in II.3. točka izreka sklepa) ter da se izvršilni postopek v vodilni izvršilni zadevi In 81/2015 in pristopljenih izvršilnih zadevah številk: I 237/2019, I 238/2019 in I 297/2019, ustavi (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper II. točko izreka sklepa se po Državnem odvetništvu Republike Slovenije pravočasno pritožuje vodilni upnik. Navaja, da skupen znesek priznanih stroškov ni pravilen in znaša pravilno 2.145,55 EUR, terjatve delavcev pa se kot prednostne lahko poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi. Iz priglasitve terjatev delavcev izhaja, da vse izhajajo iz obdobja od 2013 do 2017, torej nobena ni nastala v zadnjem letu. Upnik je torej po poplačilu upravičenih prednostnih terjatev upravičen še do zneska 28.849,73 EUR. Priglaša pritožbene stroške, ki naj se prav tako poplačajo prednostno.

3. Na pritožbo so odgovorili pristopni upniki po pooblaščenki in ji nasprotovali.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Kot utemeljeno uvodoma vodilni upnik uveljavlja, da je skupen znesek stroškov v II. 1. točki izreka napačen, zato je višje sodišče pritožbi v tem delu ugodilo tako, da je skupen znesek teh stroškov spremenilo na 2.145,55 EUR.

7. Višje sodišče pritrjuje stališču vodilnega upnika, da je 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ treba razlagati tako, da so vse terjatve iz 3. točke prvega odstavka 197. člena, tudi terjatve delavcev iz naslova delovnih razmerij, prednostne pri poplačilu le, če so zapadle za zadnje leto in če so bile priglašene najkasneje na razdelilnem naroku oziroma, če so dokazane z izvršilnim naslovom. Tako po oceni pritožbenega sodišča, kakor tudi enotnega mnenja izvršilnega oddelka Višjega sodišča v Ljubljani ter večine sodišč iz območja Republike Slovenije (prim. Sodnikov informator št. 1/2015 str. 18; na izvršilni šoli izvršilnih sodnikov v letu 2015), je večinska praksa sodišč, da je bil namen zakonodajalca, da obravnavana omejitev velja za vse terjatve iz 3. točke 197. člena ZIZ in ne le za terjatve prispevkov za socialno zavarovanje.

8. ZIZ v prvem odstavku 197. člena določa, katere terjatve se poplačajo najprej in po kakšnem vrstnem redu iz zneska, dobljenega s prodajo. Absolutno prednost pri poplačilu imajo v skladu s 1. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ stroški izvršilnega postopka, v skladu z 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ davek na dodano vrednost oziroma davek na promet nepremičnine, ki se po predpisih obračuna od prodane nepremičnine in za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino, ter v skladu s 3. točko prvega odstavka 197. člena med drugim tudi terjatve iz naslova delovnih razmerij. ZIZ v 3. točki 197. člena določa, da imajo poleg terjatev iz naslova zakonite preživnine prednost ter vrstni red pri poplačilu tudi terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, nadalje terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne. V drugem odstavku 197. člena ZIZ je določeno, da se terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena (razen davka na dodano vrednost oz. davka na promet nepremičnin) poplačajo le, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom. Po tretjem odstavku 197. člena ZIZ pa se čas, ki je določen v 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.

9. Pritožbeno sodišče najprej opozarja, da je bilo besedilo člena enako vsebovano oziroma strukturirano tudi že v prej veljavnem 172. členu Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 20/78 s spremembami, v nadaljevanju ZIP). Tudi v starejši sodni praksi ni bilo nobene dileme o tem, da so se kot privilegirane terjatve štele vse terjatve, navedene v 3. točki prvega odstavka 172. člena ZIP, ki so zapadle v plačilo v zadnjem letu od dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi1. Že sama taka razlaga 197. člena ZIZ daje terjatvam iz naslova delovnih razmerij prednost pri poplačilu oziroma prednost pred drugimi terjatvami, ki so zavarovane z zastavno pravico oziroma terjatvami upnikov, na podlagi katerih je sodišče dovolilo izvršbo oziroma zemljiški dolg ter pred nadomestili za osebne služnosti, stavbne pravice in stvarna bremena, ki s prodajo ugasnejo.

10. Terjatev iz naslova delovnih razmerjih, ki je zapadla v zadnjem letu pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, je na ta način privilegirana že s tem, da ni treba, da je ta terjatev zavarovana z zastavno pravico v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini, saj zadostuje, da upravičenec svojo terjatev priglasi na razdelilnem naroku in ima zanjo izvršilni naslov. Z drugimi besedami se prednost pri poplačilu take terjatve kaže v tem, da upravičencu niti ni treba vložiti predloga za izvršbo in je prednostno poplačan, če svojo terjatev pravočasno priglasi in razpolaga z izvršilnim naslovom. Na ta način taka terjatev deli enako usodo s terjatvami iz naslova preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti oziroma izgube delovnih zmožnosti, terjatvami iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in terjatvami prispevkov za socialno zavarovanje. Po oceni pritožbenega sodišča je zakonodajalec že na takšen način takšno terjatev privilegiral skupaj s prej naštetimi terjatvami pred vsemi drugimi terjatvami.

11. Nadaljnji razlog, ki nakazuje na to, da je sodišče prve stopnje napačno razlagalo 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, je tudi v tem, da mora sicer hipotekarni upnik vedno računati s prednostnim poplačilom privilegiranih terjatev, ravno zato pa je zakonodajalec za izenačitev in varstvo njegovega položaja poskrbel na način, da je poplačilo vseh zakonsko določenih privilegiranih terjatev omejil na zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu in na ta način negotovost hipotekarnega upnika odpravil. Privilegirane oziroma prednostne terjatve imajo prednost pri poplačilu pred vsemi ostalimi terjatvami ostalih upnikov ne glede na dobro vero ali vrstni red pridobitve zastavne pravice, kot tudi pred tistimi, pridobljenimi z zastavo pravico v najboljšem vrstnem redu.

12. Peti odstavek 198. člena ZIZ jasno določa, da se po plačilu terjatev iz prvega odstavka 198. člena ZIZ poplačajo terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (torej tudi terjatve iz naslova zakonite preživnine) za čas, za katerega se ne poplačajo po omenjenih določbah. Takšno zakonsko besedilo pa nedvoumno kaže na razlago, da so vse terjatve iz 1. in 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (in ne le prispevki za socialno zavarovanje) prednostno poplačajo le za zadnje leto pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, za preostalo obdobje (terjatve, ki so zapadle več kot eno leto za nazaj) pa zgolj po času pridobitve zastavnih pravic. Opisano stališče podpira tudi pravna teorija2. 13. Res je sicer Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-47/15-8 3. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ razveljavilo (le) kolikor naj bi urejala poplačilo tudi za terjatve iz naslova zakonitih preživnin, ki so zapadle v obdobju pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi, vendar pa je pri tem izhajalo iz razlage, na katero je bil vezan predlagatelj zahteve, saj ta izpodbijane določbe glede na odločitev instančnega sodišča ni mogel razlagati na mogoč, dosegljiv način, ki ga bi sam štel za ustavno skladnega oziroma ni mogel sprejeti ustavno skladne odločitve brez odločitve Ustavnega sodišča o protiustavnosti zakona. Ustavnost je zato ocenilo na podlagi razlage, ki vsem terjatvam iz 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ (z izjemo prispevkov, kjer naj bi veljala omejitev za eno leto), daje prednost pri poplačilu, ne glede na njihovo zapadlost. Zato se ni odločilo za interpretativno odločbo (5. in 6. točka obrazložitve citirane ustavne odločbe).

14. Višje sodišče za ustavno skladno razlago šteje razlago, ki jo je podalo v tem sklepu. Gre za podobno ravnovesje interesov, kot v primeru preživninskih upravičencev, ki bi ga v korist preživninskih upravičencev zaradi dodatnega javnega interesa po varstvu koristi otrok celo bilo moč lažje prevesiti v korist upravičencev, pa tega tudi Ustavno sodišče ob uporabi testa sorazmernosti ni storilo. Res so dolžnikovi delavci v njihovih notranjih razmerjih sicer bili šibkejše stranke, vendar pa tudi v primeru stečaja dolžnika njihove terjatve ne bi imele prednosti, saj so skladno s prvim odstavkom 21. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju prednostne terjatve le plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev (glede na v času izdaje sklepa o poplačilu veljavno ureditev, pred tem pa za zadnje tri mesece) pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. V danem primeru glede terjatev, ki so zapadle več kot eno leto pred izdajo sklepa o izročitvi, tako pretehta prednostna poplačilna pravica hipotekarnega upnika, zavarovana v 33. členu Ustave RS.

15. Iz priglasitve terjatve upnikov z dne 9. 4. 2021 izhaja, da (z izjemo izvršilnih stroškov, ki jih je sodišče poplačalo kot prednostne) nobena od prijavljenih terjatev delavcev ni nastala v obdobju od 7. 10. 2019 do 7. 10. 2020, zato jih ni mogoče poplačati kot prednostnih.

16. Pritožbi je bilo po povedanem treba ugoditi tudi tako, da se upniki delavci ne poplačajo prednostno, iz ostanka kupnine pa se poplača terjatev vodilne upnice, vključno prednostno stroški tega pritožbenega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Upnik je s pritožbo uspel, zato mu mora dolžnik povrniti pritožbene stroške ki obsegajo 400 točk nagrade za pritožbo po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (glede na vrednost izpodbijanega dela 14.347,60 EUR na račun priznanih zneskov delavcem), ter 2% pavšal za izdatke po 11. členu OT, skupaj 244,80 EUR.

1 Miha Štrukelj LJ, prispevek v knjigi GV, Podjetje in delo, št. 8/1996, točka I/7; dr. Borivoj Starović v komentarju Zakona o izvršilnem postopku (leto 1991) k členu 172, str. 453. 2 Dr. Borivoj Starović, Komentar Zakona o izvršnem postopku, „Pravo“ d.o.o., Novi Sad, 1991, stran 452 in 453.