Jedro

Sodišče prve stopnje je prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo tudi, da je zavarovanec tožene stranke, poleg ustreznih tal, tudi za razmere mokrote, poskrbel tudi za predpražnik za glavnim vhodom in čistilne preproge v notranjosti stavbe, in prav tako tudi za čiščenje tal, tudi mokrote tudi v dopoldanskem času.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je ta od tožene stranke zahtevala plačilo odškodnine 4.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2016 ter povrnitev pravdnih stroškov. Tožeči stranki je naložilo, da mora v 15- dnevnem roku povrniti toženi stranki 962,45 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se tožeča stranka (tožnica) po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Uvodoma uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v pretežnem delu oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke mag. S. B., ki je ugotovil, da talna obloga ustreza zahtevanim standardom protidrsnosti, vendar po navedbi pritožbe to hkrati ne pomeni, da tla ob mokroti niso spolzka in da zavarovanec tožene stranke ni opustil svoje dolžne profesionalne skrbnosti. Tožeča stranka je prepričana, da ji je spolzkost tal tekom postopka uspelo izkazati. Navaja, da je med izpovedbo priče A. O., da zavarovanec tožene stranke ob vsakem deževju namesti še dodatne preproge ter opozorila, ki opozarjajo na spolzka tla na eni strani, in trditvami izvedenca, da so tla, ko so mokra še varnejša kot suha tla na drugi strani, nelogičnost in nasprotje. Ni jasno, zakaj bi se pri zavarovancu sploh trudili z nameščanjem opozorilnih tabel, predpražnikov ob vhodu v stavbo in dodatnimi preprogami, če je hoja po mokrih tleh bolj varna kot po suhih. Opisana izvedenčeva ugotovitev je v nasprotju s splošnimi življenjskimi izkušnjami in tudi ravnanjem zavarovanca tožene stranke v primerih dežja. Zavarovanec bi glede na izvedenčeve ugotovitve opozorila za drsna tla moral postavljati v času, ko so tla suha, glede na to, da je bilo z meritvami ugotovljeno, da suha tla ustrezajo povprečnemu koeficientu trenja 0,52, pri čemer sta dve meritvi izmerili celo koeficient 0,47, ob ugotovljenem koeficientu trenja pod 0,50 pa je tla šteti kot nevarna. Da so suha tla iz linoleja v določenih primerih nevarna, ta nevarnost pa se s pojavom mokrote izniči, pa je po prepričanju tožeče stranke povsem nelogično. Sodišče je izvedenskemu mnenju pripisalo preveliko težo. Iz meritev drsnosti ni jasno, v razmerju do česa je ugotovljen koeficient trenja. Povsem jasno namreč je, da bodo različni materiali na enakih tleh različno drseli oziroma se drugače obnašali. Nov usnjen podplat elegantnih čevljev se bo na isti površini obnašal drugače, kot podplat kvalitetnih pohodniških čevljev. Koeficient trenja torej vedno ne more biti enak in ni jasno, s kakšnimi predpostavkami je izmerjen, zato tožeča stranka meni, da so izvedenčeve ugotovitve v tem delu neuporabne. Sodišče bi moralo tudi na podlagi drugih dokazov, ne zgolj izvedenskega mnenja, ugotoviti, da so bila tla pri zavarovancu v času tožničinega padca spolzka, pri čemer izpostavlja izpoved priče J. R., ki je pri zavarovancu tožene stranke v času tožničinega padca opravljala delo čistilke. Upoštevati bi moralo nesporno dejstvo, o katerem je direktorica zavarovanca tožene stranke sicer izpovedovala drugače, da pri zavarovancu tožene stranke v škodnem dogodku ni bilo nameščenih opozoril za spolzka tla. Tožeča stranka je prepričana, da je zmotna ugotovitev sodišča, da opustitev namestitve tabel ni v vzročni zvezi s tožničinim padcem in posledičnim poškodovanjem. Ob nespornem tožničinem padcu in nesporno ugotovljeni mokroti tal, ki se je v stavbo zavarovanca vnašala tudi z dežniki, je tožničin padec neutemeljeno povezovati z njeno lastno neprevidnostjo oziroma nerodnostjo, ker kot izhaja tudi iz predloženih fotografij, na kraju tožničinega padca ni bilo prav ničesar drugega, ki bi lahko povzročilo padec. Tla so ravna brez pragov ali robov in drugih poškodb, zato je povsem neverjetno, da bi tožnici spodrsnilo, navsezadnje pa tudi, da bi se spotaknila kar iznenada in brez nekega vzroka. Če bi bila tožnica opozorjena na mokroto in potencialno spolzkost, bi lahko ravnala skrbneje in se mestu, kjer je bila mokrota, izognila oziroma svoji hoji in podlagi posvetila še posebno pozornost, s čimer bi padec lahko preprečila. Opustitev namestitve opozorilnih tabel je po prepričanju tožeče stranke v neposredni vzročni zvezi s škodo, ki je nastala tožnici. Tožničin zahtevek je zmotno in neutemeljeno zavrnjen. Zato tožeča stranka predlaga, da višje sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ob trditveni podlagi pravdnih strank, ki jo je v bistvenem tudi povzelo v obrazložitvi sodbe, na podlagi v dokaznem postopku izvedenih dokazov, kot neutemeljen zavrnilo odškodninski tožbeni zahtevek tožnice, ki ga je z direktno tožbo1 uveljavljala zoper toženo stranko, pri kateri je imel zavarovanec tožene stranke (Zdravstveni dom...) ob škodnem dogodku zavarovano civilno odgovornost. Zaključilo je, da zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati krivdnega protipravnega ravnanja oziroma opustitev, ki bi povzročile tožničin padec. Izhajalo je iz pravilne materialnopravne podlage, ki jo je navedlo v 11. točki obrazložitve in jo predstavljajo določbe o krivdni odškodninski odgovornosti (prvi odstavek 131. člena in 135. člen Obligacijskega zakonika – OZ). Pravilno je poudarilo, da mora pri krivdni odškodninski odgovornosti oškodovanec dokazati, da je bilo storjeno škodno dejanje kot ravnanje ali opustitev oškodovalca, nastanek pravno priznane škode in obstoj vzročne zveze med ravnanjem ali opustitvijo oškodovalca in nastalo škodo, oškodovalec pa se razbremeni odgovornosti, če dokaže, da ni kriv.

6. Pritožbeni očitki o zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju niso utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je kot med pravdnima strankama nesporno ugotovilo, da je do škodnega dogodka, ki se je zgodil dne 19. 10. 2015, ko je močno deževalo, prišlo, ko je tožnici pri hoji proti ambulanti njene osebne zdravnice v Zdravstvenem domu... v prvem nadstropju na hodniku spodrsnilo tako, da je padla na levo ramo in se poškodovala2. Zaključilo je tudi, da sta tožnica in priča C. R. skladno izpovedali o mokroti na tleh na mestu tožničinega padca3. 8. Zaključek o ustreznosti in primernosti tal na hodniku, kjer je tožnica padla, je utemeljeno oprlo na ugotovitve in zaključke v pravdi določenega izvedenca gradbene stroke, ki jih je podal v pisnem izvedenskem mnenju in jih je v bistvenem povzelo tudi v obrazložitvi sodbe4. 9. Neutemeljeni so pritožbeni očitki o nasprotju in nelogičnosti med izvedenčevo ugotovitvijo, da so tla, ko so mokra, še varnejša kot suha na eni strani, in na drugi strani izpovedjo kot priče zaslišane A.. O. o ravnanju (nameščanjem dodatnih preprog in opozoril za spolzka tla ob dežju) zavarovanca tožene stranke, kot ga je izpovedovala, kot tudi, da je opisana izvedenčeva ugotovitev v nasprotju s splošnimi življenjskimi izkušnjami.

10. Sodišče prve stopnje je kot strokovno argumentiranim utemeljeno sledilo izvedenčevim ugotovitvam in zaključkom, ko je glede na izvedeno meritev in prevedbo v standard DIN 51130 ugotovil, da je površina glede drsnosti uvrščena v razred najmanj R 11, da so zahteve za navedeno površino - R9 tako presežene, prevedba pa kaže na ustreznost vgrajenega poda v hodniku v 1. nadstropju zdravstvenega doma v... posebej še v primeru mokrote. Prepričljivo in skladno s pisnim izvedenskim mnenjem v spisu je obrazložilo, da je izvedenec svoje ugotovitve in zaključke o primernosti/ustreznosti tal in zaključke o drsnosti talne podlage podprl z opravljenimi meritvami drsnosti tal (koeficient trenja), jih dokumentiral (s fotografijami in tabelami), predložil potrdila o ustreznosti merilca drsnosti in o svoji usposobljenosti za izvajanje meritev in meritve tudi ustrezno pojasnil in obrazložil glede na zahtevane standarde5. Pojasnilo pa je tudi, čemur pritožba ne nasprotuje, da tožeča stranka kljub pripombam na izvedenčeve ugotovitve dopolnitve dokazovanja z izvedencem ni predlagala. V zvezi z izvajanjem dokaza z izvedencem pritožba tudi ne očita nobenih postopkovnih kršitev. V kolikor pa je tožeča stranka podvomila v pravilnost, popolnost ali logično sprejemljivost zaključkov izvedenca tudi iz stališča življenjskih izkušenj, kot izpostavlja v pritožbi, bi lahko predlagala dopolnitev mnenja (npr. tudi z neposrednim zaslišanjem izvedenca), česar pa ni storila6. Zaključki izvedenca, da je talna obloga na mestu tožničinega padca ustrezna z vidika drsnosti v primeru mokrote, tudi niso v nasprotju z izpovedjo v pritožbi izpostavljene priče A. O., ki je izpovedovala o ravnanju zavarovanca tožene stranke ob dežju, saj ta ni ugotavljala ustreznosti in varnosti tal z vidika drsnosti po zahtevanih standardih. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je namreč ta, da temelji na pravilih znanosti in stroke, saj je izvedenec postavljen takrat, ko je za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje7. Iz obrazložitve sodbe pa tudi izhaja, da je sodišče izvedensko mnenje ustrezno metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP vrednotilo tudi v povezavi z drugimi izvedenimi dokazi.

11. Sodišče prve stopnje je prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo tudi, da je zavarovanec tožene stranke, poleg ustreznih tal, tudi za razmere mokrote, poskrbel tudi za predpražnik za glavnim vhodom in čistilne preproge v notranjosti stavbe, in prav tako tudi za čiščenje tal, tudi mokrote tudi v dopoldanskem času.

12. Ob ugotovljeni ustreznosti in varnosti tal z vidika drsnosti tudi v primeru mokrote, je pritrditi tudi zaključku sodišča prve stopnje, da nepostavitev opozorilne table ne predstavlja protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke8. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da glede na nesporno deževen dan mokrota po tleh tudi v notranjosti stavbe za povprečno skrbnega človeka ni nekaj nepričakovanega, kar bi terjalo še posebno opozorilo. Tudi upoštevaje postroženo skrbnost pa od zavarovanca tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bi moral izvajati nadzor nad posestjo dežnikov in poskrbeti, da bi bile morebitne kaplje in mokrota v vsakem trenutku obrisana.

13. Ob obrazloženem je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da zavarovancu tožene stranke ni mogoče očitati krivdnega protipravnega ravnanja oziroma opustitev, ki bi bile vzrok za padec tožnice, oziroma, da je tožena stranka uspela z razbremenitvijo krivde svojega zavarovanca in s tem odškodninske odgovornosti.

14. Obrazložene stroškovne odločitve, ki pravilno temelji na določbah 155. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP, pa pritožba vsebinsko ne izpodbija.

15. Ob obrazloženem se tako pritožba tožeče stranke pokaže za neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odškodninski tožbeni zahtevek tožnice kot neutemeljen zavrnilo. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso bile očitane, sodišče druge stopnje pa pri pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo postopkovnih kršitev, na katere mora paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Ker tožnica s pritožbo ni bila uspešna, bo morala sama kriti svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 964. in 965. člen OZ. 2 Primerjaj 12. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 3 Primerjaj 16. točko obrazložitve izpodbijane sodbe. 4 Primerjaj točki 12 in 13 obrazložitve izpodbijane sodbe. 5 Primerjaj 13. točko obrazložitve in pisno izvedensko mnenje izvedenca v spisu na list. št. od 63 do 93. 6 Primerjaj pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 6. 1. 2019 v spisu. 7 Primerjaj 243. člen ZPP. 8 Primerjaj točko 17 obrazložitve izpodbijane sodbe.