Jedro

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi prva toženka morala upravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom, vendar pa glede na konkretne okoliščine v zadevi, in sicer: da prve toženke v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je prva toženka opravičilo dokazno podprla z zdravniškim potrdilom o njeni nezmožnosti za obravnavo, ki ga je sodišču posredovala več kot teden dni pred opravo naroka, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti prve tožene stranke prekršilo načelo pomoči neuki stranki.

OZ za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 148245/2015 z dne 2. 12. 2015 ostane v celoti v veljavi tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati glavnico v znesku 20.319,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dne 18. 11. 2015 dalje do plačila in izvršilne stroške po sklepu o izvršbi v znesku 186,00 EUR (I. točka izreka). Odločilo je še, da sta toženi stranki dolžni tožeči stranki povrniti 1.031,70 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrže. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka, ker je glavno obravnavo opravilo v odsotnosti prvo tožene stranke, ki je svoj izostanek z glavne obravnave opravičila in iz zdravstvenih razlogov prosila za preložitev obravnave. K prošnji je priložila tudi zdravniško potrdilo, na katerem je navedeno, da se še mesec dni ni zmožna udeležiti glavne obravnave. Res je, da zdravnik tega ni napisal na obrazcu, temveč na navadnem zdravniškem potrdilu, vendar je forma zdravniškega opravičila povsem nepomembna, saj je ključna zdravnikova navedba, da se prva toženka naroka ni zmožna udeležiti. Sodišče prve stopnje tega ne bi smelo prezreti in bi moralo glavno obravnavo preložiti. Druga toženka pa na obravnavo ni prišla, ker ji je prva toženka po telefonu sporočila, da bo glavna obravnava zaradi njenega zdravstvenega stanja preložena. Zaradi tega je potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v novo sojenje.

Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je poroštveno pogodbo, ki naj bi jo druga toženka sklenila 30. 12. 2004, sprejelo kot dokaz. Listina z oznako poroštvena pogodba namreč ni nobena pogodba. Poroštvena pogodba je dvostranski pravni posel, ki se sklepa najmanj med dvema strankama, ki pa je tožeča stranka ni podpisala. Poleg tega je zmotno uporabljeno tudi materialno pravo, saj iz listine z oznako poroštvena pogodba izhaja, da druga toženka jamči kot porok in plačnik v smislu 1357. člena Občega državljanskega zakonika (ODZ), medtem ko je sodišče pri odločanju uporabilo določila Zakona o potrošniških kreditih, kar je napačno. Sodišče sploh ni pojasnilo, zakaj ni uporabilo določil ODZ oziroma avstrijskega prava.

Poleg tega je materialno pravo zmotno uporabljeno tudi zato, ker je sodišče tožniku dosodilo več, kot mu po ZPotK-1 pripada. Prva toženka je predmetni kredit odplačevala in je dejansko odplačala 7.000,00 EUR od najetih 10.000,00 EUR, pri čemer so zamudne obresti po predmetni kreditni pogodbi omejene tako po slovenskem kot tudi avstrijskem pravu, medtem ko je sodišče prve stopnje toženo stranko obsodilo na plačilo 20.319,73 EUR, kar je dvakrat več, kot je znašala glavnica najetega kredita. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je zato potrebno sodbo razveljaviti tako, da bo sodišče v ponovljenem sojenju lahko omejilo višino zamudnih obresti po kreditni pogodbi.

Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Kot izhaja iz sklepa o izvršbi z dne 2. 12. 2015, je tožnica navedla, da zahteva plačilo po kreditni pogodbi z dne 17. 11. 2015, ki naj bi zapadla v plačilo 17. 11. 2015, česar v dopolnitvi ni razjasnila, pač pa je navedla, da je bila kreditna pogodba sklenjena 30. 12. 2004. Poleg tega je tožnica navedla tudi protislovne podatke o plačilih toženke, saj je na 3. strani dopolnitve tožbe navedla, da je prva toženka skupaj plačala 1.500,00 EUR, kar je v nasprotju z navedbami tožnice same v priloženi listini. Dejstvo je tudi, da tožnica zapadlosti kredita ni dokazala, saj ni dokazala, da bi bila zapadlost kredita komurkoli vročena, pri čemer se kot na dokaz sklicuje na nevročeno odpoved kreditnega razmerja in nevročen opomin. Zato bi moralo sodišče tožbo zavreči. 3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo dne 26. 5. 2016 (pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo) opravilo v odsotnosti pravilno vabljene prve in druge tožene stranke. Ocenilo je, da pogoji za preložitev naroka iz 115. člena ZPP, za kar je zaprosila prva toženka, ki je dne 18. 5. 2016 sodišču prve stopnje posredovala predlog za preložitev naroka zaradi zdravstvenih razlogov, niso podani. Druga toženka svojega izostanka ni opravičila.

6. Po določbi 115. člena ZPP lahko sodišče narok, če stranka nanj ne pride zaradi zdravstvenih razlogov, preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Stranka mora predložiti zdravniško spričevalo, izdano na obrazcu,(2) v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Pogoja za preložitev naroka sta torej dva: opravičilo samo in opravičljiv, dokazno podprt razlog za izostanek.

7. Po podatkih spisa je prva toženka prošnjo za preložitev naroka sodišču prve stopnje posredovala 18. 5. 2016, v prošnji pa je navedla, da prosi za preložitev naroka 26. 5. 2016 zaradi zdravstvenih razlogov ter priložila zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja, da zaradi psihičnih težav (napotena je bila k psihiatru in je dobila zdravila) ta mesec še ni zmožna udeležiti se glavne obravnave na sodišču. 8. Sodišče prve stopnje je prvi narok za glavno obravnavo opravilo, pri čemer je zavzelo stališče, da pogoji za preložitev niso podani, ker prva toženka svojega izostanka ni utemeljila z ustreznim formularjem in zdravniškim potrdilom (5. točka obrazložitve). Pritožbeno sodišče vsekakor soglaša s sodiščem prve stopnje, da bi prva toženka morala upravičen razlog za izostanek z naroka izkazati z zdravstvenim potrdilom na ustreznem obrazcu v skladu s Pravilnikom,(3) vendar pa glede na konkretne okoliščine(4) v zadevi, in sicer: da prve toženke v postopku ni zastopal pooblaščenec, da je prva toženka opravičilo dokazno podprla z zdravniškim potrdilom o njeni nezmožnosti za obravnavo, ki ga je sodišču posredovala več kot teden dni pred opravo naroka, ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izvedbo prvega naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti prve tožene stranke prekršilo načelo pomoči neuki stranki, na kar se smiselno sklicuje pritožba. Po določbi 12. člena ZPP sodišče namreč stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP, opozori, katera pravdna dejanja lahko opravi. V sklop pravic, o katerih mora sodnik seznaniti neuko stranko, sodi tudi opozorilo stranki, da je potrebno izostanek z naroka opravičiti z zdravniškim potrdilom, izdanim na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Tak obrazec izkazuje, da je bolezen stranke nenadna in nepredvidljiva in ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, kar kot opravičljiv razlog predvideva 115. člen ZPP. Ker sodišče prve stopnje prve toženke, ki se je tedaj zastopala laično, po prejemu zdravniškega potrdila ni poučilo, da je dolžna izostanek izkazati z zdravniškim potrdilom na ustreznem obrazcu in izkazati, da je bila njena bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji je onemogočala prihod na sodišče ali sodelovanje na prvem naroku za glavno obravnavo, je zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (pravica do izjave). Prva toženka bi namreč lahko na prvem naroku ponudila svoje trditve in dokaze (na kar bi jo bilo dolžno sodišče, če bi na narok pristopila, v okviru materialnoprocesnega vodstva na podlagi 285. člena ZPP izrecno opozoriti).

9. Ugotovljena bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more odpraviti samo, narekuje ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj ponovno opravi prvi narok za glavno obravnavo in nato ponovno odloči o zadevi, pri čemer naj pri presoji višine vtoževane terjatve upošteva tudi materialnopravno določilo 382. člena OZ, ki določa, da lahko pogodbene obresti tečejo zgolj do zapadlosti glavnice, zamudne obresti pa tečejo šele od zamude dolžnika dalje (378. člen OZ). Kot izhaja iz trditev tožnice, je prvo toženko z opominom pred odpovedjo kreditne pogodbe avgusta 2007 pozvala na plačilo zamujenih obrokov po kreditni pogodbi, dne 12. 7. 2010 pa je prvi toženki odpovedala kreditno pogodbo, s čimer je prvo toženko in drugo toženko seznanila z dopisom ter ju pozvala da do 28. 7. 2010 poravnata znesek 11.574,91 EUR (priloga A6). Iz priloženega izpiska specifikacije terjatve (A4) pa izhaja, da je tožnica tudi v obdobju od 1.4.2006 do 17. 11. 2015, ko je potrditvah že odstopila od kreditne pogodbe, na denarno terjatev poleg zamudnih obresti še vedno obračunavala tudi pogodbene obresti v znesku 3.773,79 EUR, do katerih pa upoštevaje določilo 382. člena OZ ni bila več upravičena.

10. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso bile pravno odločilne (prvi odstavek 360. člena ZPP). Kljub vsemu pa pritožbeno sodišče dodaja, da ugovor pritožbe, da je v zadevi potrebno uporabiti avstrijsko pravo, ni utemeljen, saj iz 5. člena kreditne pogodbe z dne 30. 12. 2004 izhaja, da se pogodba presoja po pravu države, v kateri ima kreditojemalec stalno prebivališče, ki je v Republiki Sloveniji. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija veljavnost poroštvene izjave. OZ namreč v 1013. členu za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki, pa tudi sicer iz listine v prilogi A3 izhaja, da je tudi upnik poroštveno izjavo podpisal. 11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP).

…

Op. št. (2): Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti zaradi glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (v nadaljevanju: Pravilnik) – Ur. l. RS, št. 118/2008. Op. št. (3): Glej VSL sklep II Cp 785/2015 z dne 20. 5. 2015, VSL sklep IV Cp 419/2016 z dne 26. 2. 2016, VSL sodba I Cp 1600/2016 z dne 9. 6. 2016. Op. št. (4): ki so primerljive z okoliščinami v zadevi VSL II Cp 582/2016 z dne 13. 4. 2016.