Jedro

Ker za naknadno uveljavljane nedenarne zahtevke, ki temeljijo na drugačni podlagi kot prvotni, tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, revizija zoper odločitev o teh zahtevkih ni dovoljena.

Revizija pa ni dovoljena niti zoper odločitev o prvotno uveljavljanem zahtevku. Na strani tožeče stranke namreč nastopata dva tožnika, ki nista v razmerju enotnih sospornikov. V takem primeru se pravica do revizije določi po drugem odstavku 41. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v zadevi odločilo s sodbo in sklepom. S sklepom je zavrglo tožbo za ugotovitev, da je parcela št. 429 k.o. ... del funkcionalnega zemljišča objekta na parc. št. 428 iste k.o., in na ugotovitev, da sta prva dva toženca po sili zakonov po sklenitvi kupoprodajne pogodbe oziroma predpogodbe za pritličje hiše na parc. št. 428 izgubila pravico uporabe na družbenem zemljišču (funkcionalnem zemljišču) na parc. 428 k.o. ... in je to pravico pridobil kupec z dnem podpisa predpogodbe 9. 1. 1985. S sodbo pa je zavrnilo tožbeni zahtevek glede enake ugotovitve prehoda pravice uporabe po sili zakonov na parceli 429 k.o. ..., zahtevek za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe z dne 21. 5. 1998, zahtevek za ugotovitev ničnosti vknjižb pri parc. 429 k.o. ..., in sicer pri prvem tožencu in drugi toženki na listu B Dn. št. 7223 in Dn št. 9584, na listu C pa Dn. št. 7223 ter pri tretji toženki Dn. št. 10728. Zavrnilo je tudi zahtevek za odreditev zemljiški knjigi, da pri parceli 429 po kupoprodajni pogodbi z dne 5. 1. 1987 vknjiži po sili zakonov prenos pravic od prvih dveh tožencev na Ž. N. do 62/128, izbris pravice uporabe in vpis lastninske pravice na Ž. N. do 31/128 in prvega tožnika do 31/128. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in njegovega pooblaščenca in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper odločbo, izdano na drugi stopnji, je pravočasno vložil revizijo tožnik iz vseh revizijskih razlogov po prvem odstavku 370. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP – UPB3, Uradni list RS, št. 73/2007 v zvezi z drugim odstavkom 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008) in predlagal, da vrhovno sodišče reviziji ugodi tako, da ugodi tožnikovemu tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sodbi in sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu ZPP vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev neveljavnosti vknjižb tožencev, izbris teh vknjižb ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja (zahtevek, kot ga vsebuje odločitev sodbe sodišča prve stopnje v izreku pod točko II. 3.). Kot vrednost spornega predmeta je navedla 2.000.000 SIT. V nadaljevanju postopka je zahtevek večkrat „dopolnila“ in „precizirala“ in poleg tega zahtevala še: ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženci z dne 21. 5. 1998; ugotovitev, da je parcela 429 k.o. .... funkcionalno zemljišče objekta, ki stoji na parceli 428; ugotovitev, da sta prva dva toženca po sili zakonov po sklenitvi kupoprodajne pogodbe oziroma predpogodbe za pritličje hiše na parceli št. 428 izgubila pravico uporabe na družbenem (funkcionalnem) zemljišču na parcelah 428 in 429 in je to pravico pridobil kupec z dnem podpisa predpogodbe 9. 1. 1985; ter odreditev zemljiški knjigi, da pri parceli 429 po kupoprodajni pogodbi z dne 5. 1. 1987 vknjiži po sili zakonov prenos pravic od prvih dveh tožencev na Ž. N. do 62/128, izbris pravice uporabe in vpis lastninske pravice na Ž. N. do 31/128 in prvega tožnika do 31/128. Za tako dodatno uveljavljane zahtevke pa tožeča stranka ni navedla vrednosti spornega predmeta, temveč je vedno le ponovila vrednost, označeno za prvotni zahtevek. Ker za naknadno uveljavljane nedenarne zahtevke, ki temeljijo na drugačni podlagi kot prvotni, vrednosti ni navedla, in ker ima izostanek navedbe sporne vrednosti za posledico nedovoljenost revizije (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16. 12. 1993, Poročilo o sodni praksi VS RS št. II/93, stran 12), revizija zoper odločitev o naknadno uveljavljanih zahtevkih že iz tega razloga ni dovoljena.

7. Vendar pa revizija ni dovoljena niti zoper odločitev o prvotno uveljavljanem zahtevku. Na strani tožeče stranke namreč nastopata dva tožnika, ki nista v razmerju enotnih sospornikov. Za vsakega tožnika je spor mogoče rešiti na drugačen način, saj tožnica kakšne pravice z zahtevkom sploh ne uveljavlja, tožnik pa pridobitev lastninske pravice zatrjuje še na nadaljnji pravni podlagi – darilni pogodbi s tožnico. Ker se enaki procesni položaji obravnavajo enako, se v takem primeru pravica do revizije določi po drugem odstavku 41. člena ZPP. To pomeni, da vsak tožnik nastopa kot samostojna pravdna stranka in da vsak uveljavlja svoj zahtevek. Zahtevka sta enaka in tako glede na skupno označeno vrednost spornega predmeta, vrednost spornega predmeta posameznega zahtevka ne presega 1.000.000 SIT. Revizija torej tudi v tem delu ni dovoljena.

8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.