Jedro

Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (v takem primeru sodišče tožbo zavrže po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Namen take določbe ni in ne more biti zgolj formalno izčrpanje pravnega sredstva, tj. vložitve pravočasne in dovoljene pritožbe po upravičeni osebi, ampak da stranka v pritožbi navede tudi vse razloge, zaradi katerih meni, da je odločba nezakonita. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih stranka ni uveljavljala v pritožbi, tudi, če jih je sicer uveljavljala tekom upravnega postopka, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva. Takega pomena pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati kljub temu, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tj. odločba organa prve stopnje in ne odločitev o pritožbi zoper njegovo odločbo.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

III. Zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo investitorju (v tem postopku stranki z interesom) izdal gradbeno dovoljenje za gradnjo enostanovanjske hiše in opornih zidov na parcelah 319/18 in 319/8 k.o. ... po projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja št. ... z datumom januar 2019 s spremembami avgust 2019 in december 2019, izdelovalca A., d.o.o., Ljubljana, ki je sestavni del gradbenega dovoljenja, z opisom značilnosti gradnje kot izhajajo iz I. točke izreka dovoljenja.

2. Ugotavlja, da so pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja po 43. členu Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), vključno s skladnostjo posega z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Medvode (v nadaljevanju Odlok) izpolnjeni. Odlok predmetno zemljišče uvršča med stavbna zemljišča, v območje namenske rabe SSe-površine za eno in dvostanovanjske stavbe, nameravana gradnja pa je skladna s to namensko rabo. Skladna je tudi s 112. členom, saj bo pozidane manj kot 40 % gradbene parcele, več kot 30 % bo odprtih bivalnih površin, višinski gabarit bo P+N+M gledano z najnižje strani terena ob objektu. Objekt bo tipa AE, kar je v skladu z 68. členom Odloka, oblikovanje je skladno s 64., 65. in 66. členom, odmiki od sosednjih parcel pa bodo vsaj 4 m, kar je v skladu z 62. členom Odloka, z izjemo parcele 319/17 k.o. ..., k čemur pa je dala soglasje njena lastnica. Nadalje sta za objekt zagotovljeni 2 parkirni mesti, kar je v skladu s 87. členom Odloka, izpolnjeni pa so tudi pogoji, ki jih za gradnjo opornih zidov določa osmi odstavek 59. člena Odloka.

3. V nadaljevanju ugotavlja, da je udeležbo v postopku priglasil tudi tožnik, ker bi gradnja parkirišča znižala kakovost življenja njemu in njegovi družini in povzročila razvrednotenje njegove hiše. Prvostopenjski organ njegove ugovore zoper gradnjo zavrača, ker so glede odmikov opornih zidov od sosednjih parcel izpolnjene zahteve iz Odloka, saj bo oporni zid v delu, kjer presega višino 2 m, od zemljišča stranskega udeleženca oddaljen 2,33 m, v delu, kjer je višina opornega zidu nižja in gre za nezahteven objekt, pa bo oddaljenost 0,51 m. Mala komunalna čistilna naprava je po listu 9 dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju DGD) predvidena na SV strani objekta v odmiku več kot 5 m od parcele 323/2 k.o. ... Za izgradnjo podpornega zidu je investitor predložil poročilo o geološko-geomehanski sestavi tal, upoštevani pa so tudi minimalni odmiki opornega zidu od sosednje meje kot jih predpisuje 59. člen OPN. Glede parkirišča ugotavlja, da po predloženi projektni dokumentaciji ni predvideno na vzhodni strani hiše. 4. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Navaja, da iz gradbenega dovoljenja izhaja, da je eno parkirno mesto v garaži, drugo pa na zahodni strani objekta in zato zvrača trditve tožnika, da bo na meji s parc. št. 323/2 k.o. ... parkirišče. Investitor sme zgraditi samo tak objekt, kot je dovoljen z gradbenim dovoljenjem, nadzor nad tem, ali gradi v skladu z njim, pa je v pristojnosti gradbene inšpekcije.

5. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V tožbi navaja, da gradnji enostanovanjske stavbe sicer ne nasprotuje. Gradnji nasprotuje, ker se bo zaradi nje več opornih zidov v višini do 2,79 m in skupni dolžini več kot 50 m spremenila konfiguracija terena neposredno ob nepremičnini tožnika in način uporabe zemljišč, na katerih je z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem taka gradnja dovoljena. To bo posledično bistveno poslabšalo stanje oziroma uporabo tistega dela tožnikove nepremičnine, ki meji na nepremičnino stranke z interesom. Za tožnika je sporna situacija parkiranja na investitorjevih nepremičninah, kajti glede na razpoložljivo kvadraturo zemljišča je logično, pričakovano in življenjsko, da se bo po tem, ko bo gradnja izvedena, parkiralo tudi na delu zemljišča, ki neposredno meji na tožnikovega, kar bo zanj imelo prekomerne negativne posledice. Parkirišče bo le 1,8 metra oddaljeno od okna spalnega prostora tožnika, kar bo drastično vplivalo na kvaliteto njegovega življenja in življenja njegove družine.

6. Trdi, da iz izpodbijanega akta ni razvidno, kje in kako naj bi bile urejene manipulacijske površine oziroma so te izvedene v nasprotju z 8. členom in četrtim odstavkom 87. člena Odloka. S tem, ko organ trdi, da po projektni dokumentaciji parkirišče na vzhodni strani ni predvideno, se skušajo zaobiti določbe, ki varujejo tožnika, saj sme investitor graditi le takšen objekt, kot je dovoljen z gradbenim dovoljenjem. Toženka bi lahko dejansko stanje glede na položaj nepremičnine, ugotovila le z ogledom na kraju samem, ki pa ga organ ni izvedel. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma podrejeno vrnitev zadeve v ponovno odločenje ter uveljavlja povračilo stroškov postopka.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

8. Stranka z interesom v odgovoru na tožbo zavrača tožbene trditve in navaja, da so v gradbenih načrtih predvidene zadostne manipulacijske površine na nepremičnini, da je omogočeno obračanje vozil na lastnem zemljišču ter nato čelno vključevanje vozil na javno cesto. Sestavni del gradbenega dovoljenja je tudi zahtevek investitorja z dne 11. 3. 2019, v katerem se nahajajo vsi potrebni tehnični načrti, iz katerih jasno izhaja, kje so predvidene manipulacijske površine in da so te zadostne. Parkiranje ne bo povzročalo nobenih nedovoljenih imisij, sicer pa ta tožbena navedba nima nobene povezave z zakonitostjo gradbenega dovoljenja. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

9. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v zemljiškoknjižni izpisek ID znak parcela ... 323/2 in listine v upravnem spisu. Dokaz z ogledom na kraju samem in z zaslišanjem tožnika je zavrnilo, ker iz tožbe smiselno izhaja, da bi tožnik s tem dokazoval, kje bo stranka z interesom glede na projektno dokumentacijo in spremembo konfiguracije terena po izgradnji, parkirala. Gre za dejstva, ki v tem sporu niso pravno relevantna. Ker tožnik na obravnavo ni pristopil, pa ga sodišče tudi ni moglo vprašati, če s temi dokazi dokazuje še kakšna druga dejstva.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 43. členu GZ, med katerimi je tudi pogoj, da mora biti gradnja skladna z določbami prostorskega izvedbenega akta v delu, ki se nanaša na graditev objektov, in z določbami predpisov o urejanju prostora (1. točka).

12. Odlok v prvem odstavku 87. člena določa, je treba pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti objektov na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest, ki se zagotavljajo na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah (prvi odstavek). Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste (četrti odstavek).

13. Drugi odstavek 45. člena GZ določa, da sta zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja in dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja sestavni del gradbenega dovoljenja. Iz DGD izhaja, da je investitor predvidel dve parkirni mesti; eno je v garaži v objektu, drugo pa se nahaja desno od objekta gledano v smeri proti cesti in ni ob meji s tožnikovo parc. št. 323/2 k.o. ... Tožbene trditve, da ureditev parkiranja ni predmet DGD, in da zato tožnikov pravni položaj ni v zadostni meri varovan, tako ne držijo.

14. Sodišče kot neutemeljen zavrača tudi ugovor, da bo investitor dejansko parkiral drugje na svojem zemljišču, saj to ni predmet postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Predmet presoje, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, so zgolj pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v 43. členu GZ, med katere pa dejanska raba nepremičnine, na kateri je objekt, ne sodi.

15. Tožnik v tožbi smiselno ugovarja še spremembo konfuguracije terena, kar je povezano z gradnjo opornih zidov, ki spremembo terena omogočajo.

16. Po vpogledu v tožnikovo pritožbo sodišče ugotavlja, da v pritožbi ni nasprotoval gradbenemu dovoljenju zaradi gradnje opornih zidov.

17. Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (v takem primeru sodišče tožbo zavrže po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Namen take določbe ni in ne more biti zgolj formalno izčrpanje pravnega sredstva, tj. vložitve pravočasne in dovoljene pritožbe po upravičeni osebi, ampak da stranka v pritožbi navede tudi vse razloge, zaradi katerih meni, da je odločba nezakonita. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih stranka ni uveljavljala v pritožbi, tudi, če jih je sicer uveljavljala tekom upravnega postopka, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva. Takega pomena pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati kljub temu, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tj. odločba organa prve stopnje in ne odločitev o pritožbi zoper njegovo odločbo.

18. Zato se sodišče o tem tožbenem ugovoru oziroma z gradnjo opornih zidov povezani spremembi konfiguracije terena ne izreka.

19. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

20. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne. Ker stranka z interesom z navedbami iz odgovora na tožbo ni v ničemer prispevala k odločitvi sodišča, pa je sodišče v skladu z določbami prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 njen zahtevek za povračilo stroškov postopka zavrnilo.