Jedro

Sodišče je odmerilo takso po tarifni št. 30010 ZST-1 zato, ker pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo postopek, ker nobena od pravdnih strank v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ni predlagala nadaljevanje postopka, ni posebej taksirana, poleg tega pa tudi ni navedeno, da je takse prosta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zavrne ugovor tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnik) zoper plačilni nalog naslovnega sodišča, opr. št. I P 000/2021 z dne 18. 4. 2023, za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi po tarifni št. 30010 ZST-1, v znesku 33,00 EUR (red. št. 52).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil tožnik. Trdi, da je sklep nepravilen in nezakonit, zato ga izpodbija v celoti in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru v celoti ugodi in izda nov plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Prepričan je, da je sodišče sodno takso napačno odmerilo po tarifni št. 30010 ZST-1 in bi jo moralo odmeriti po tarifni št. 3008, ki je določena za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže. Po tarifni št. 30010 bi sodišče prve stopnje takso lahko odmerilo samo v posebnih primernih, ko ne obstaja nobena primernejša tarifa, po kateri bi sodišče lahko sodno takso odmerilo. Odločitve sodišča prve stopnje pa se tudi ne da preizkusiti, ker ni ustrezno obrazložena. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Ni jasno katere okoliščine so sodišče vodile k odmeri takse ravno na podlagi omenjene tarifne številke. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sodišča v ničemer ne izhaja zadovoljiva razlaga odločitve o ugovoru tožnika, niti ne vsebuje kakršnihkoli dodatnih pojasnil v povezavi z načinom določitve zneska sodne takse. Zato je sklep nezakonit. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne napada ugotovitve sodišča prve stopnje, da pritožba z dne 11. 4. 2023 predstavlja posebno pritožbo, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta. Pri tem pa je zmotno njegovo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje njegovemu ugovoru ugoditi in pri odmeri takse upoštevati tarifno št. 3008 ZST-11, ki določa, da mora pritožnik plačati 8 EUR takse za postopek o pritožbi zoper sklep, s katerim se tožba zavrže. Ta tarifna številka namreč pride v poštev zgolj za prej navedeno procesno situacijo. ZST-1 pa za postopek o posebnih pritožbah, ki niso posebej taksirane in niso takse proste, predvideva odmero takse po tarifni št. 30010. V tem primeru je treba torej uporabiti to tarifno številko in ne primernejšo tarifo, kot zmotno meni tožnik.

5. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je ugovor tožnika zavrnilo, saj je takso odmerilo po ustrezni tarifni številki. Sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba posebej razlagati višine odmerjene sodne takse, saj je ta za navedeno tarifno številko določena v višini 33,00 EUR, kolikor je sodišče takse tudi odmerilo.

6. Tudi pritožbena trditev o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa ni utemeljena. Obrazložitev sodišča prve stopnje o odločitvi je jasna in zajeta v 5. točki obrazložitve in dodatnih pojasnil ne terja. Jasno je, da je sodišče odmerilo takso po tarifni št. 30010 zato, ker pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče ustavilo postopek, ker nobena od pravdnih strank v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje, ni predlagala nadaljevanje postopka, ni posebej taksirana, poleg tega pa tudi ni navedeno, da je takse prosta. Kot že obrazloženo, je nato glede na takšno ugotovitev tudi uporabilo pravilno tarifo številko za odmero takse. Zato zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP2 ni podana.

7. Pritožba je tako v celoti neutemeljena in ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Odločitev o tem je zajeta v zavrnilnem izreku sklepa.

9. V skladu s prvim odstavkom 366.a člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.

1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, številka 37/08 s kasnejšimi spremembami. 2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, številka 26/1999, s kasnejšimi spremembami.