Jedro

Pisna izjava upnika se vroča priporočeno po pošti, vendar se zanjo ne uporabljajo pravila pravdnega postopka o vročitvi sodnih pisanj, temveč relevantne določbe ZPSto-2, saj gre za vročitev pred začetkom postopka (predprocesna vročitev).

Ni potrebno, da bi bila vročitev pisne izjave upnika vedno dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem velikemu delu upnikov odvzeli pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke in pričakujejo, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, predvsem neplačila denarne obveznosti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o izvršbi, zavrnilo predlog za izvršbo ter razveljavilo opravljena izvršilna dejanja (1. točka izreka), odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa pri nepremičnini posamezni del št. 10 v stavbi št. 5792 k.o. X in posamezni del stavbe št. 40 v stavbi št. 5792 k.o. X izbriše zaznamba izvršbe In 27/2012 pod ID 000 z dne 28. 2. 2012 (2. točka izreka), ter sklenilo, da upnica nosi sama stroške odgovora na ugovor (3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je dolžnika z opomini z dne 3. 8. 2011, 5. 9. 2011 in 7. 10. 2011 pozvala, naj plača neplačane zapadle obveznosti, česar dolžnik v dodatno postavljenem roku ni storil, zato je 14. 11. 2011 odstopila od kreditne pogodbe. Iz povratnic, ki se nahajajo v spisu, izhaja, da dolžnik opomina z dne 3. 8. 2011 ni dvignil, opomina z dne 5. 9. 2011 in 7. 10. 2011 pa sta mu bila vročena. Obvestilo o odstopu od pogodbe z dne 14. 11. 2011 je bilo dolžniku poslano priporočeno s povratnico, iz njega pa izhaja, da dolžnik pošiljke ni dvignil. Opozarja, da upnica ne more vplivati na to, ali bo dolžnik priporočeno pošiljko dejansko tudi prevzel, saj se dolžnik temu lahko izmika in preprečuje, da bi notarski zapis pridobil lastnost izvršilnega naslova. V konkretnem primeru je dostavljalec ravnal v skladu z 41. členom Zakona o poštnih storitvah (v nadaljevanju ZPSto-2) in dolžniku pustil obvestilo o kraju in roku prevzema poštne pošiljke, vendar je dolžnik ni prevzel, ker je sklepal, da gre za odstop od pogodbe. Po četrtem odstavku 41. člena ZPSto-2 se poštna pošiljka, ki je naslovnik ne prevzame v roku, vrne pošiljatelju, torej upniku, kar se je tudi zgodilo. Opozarja tudi, da so ovojnice z oznako VR-MP-3, ki so predmet Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku namenjene zgolj pošiljkam sodišč, zato jih upnica ne more pridobiti in uporabiti. Upnica razen roza ovojnice in povratnice nima druge možnosti pošiljanja obvestil o odstopu od pogodbe, pri čemer dodaja, da je tudi na obvestilu o prispeli pošiljki, ki je bilo puščeno v hišnem predalčniku dolžnika, navedeno, naj pošiljko prevzame v 15 dneh, sicer se bo vrnila pošiljatelju. Meni, da funkcije vročitve ne bi bilo mogoče vzpostaviti pri nobeni drugi pošiljki razen sodni, če bi fikcija vročitve veljala le za ovojnice z oznako VR-MP-3 (torej ovojnice, ki jih lahko uporablja zgolj sodišče). Sodišče je tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj so bile vse pošiljke poslane na dolžnikov naslov kot izhaja iz kreditne pogodbe, v kateri pa je določeno, da so vsa pisanja prejeta s potekom tretjega delovnega dne od datuma oddaje na pošto. Upničina terjatev je zapadla, zato predlaga višjemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi in nadaljuje z izvršilnim postopkom. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila dne 22. 9. 2012 dolžniku vročena v odgovor, ki je le-tega vložil 9. 10. 2012, kar je po izteku petnajstdnevnega roka za njegovo vložitev, torej prepozno. Prepozen odgovor na pritožbo se ne upošteva, na kar je bil dolžnik s pozivom opozorjen (drugi odstavek 344. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. V skladu z določbo 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je rezultat predhodnega postopka, v katerem je bila ugotovljena upnikova terjatev. Prav tako je v izvršilnem naslovu ugotovljena procesna in stvarna legitimacija strank (aktivno legitimiran je tisti, ki je v izvršilnem naslovu označen kot upnik, pasivno pa tisti, ki je označen kot dolžnik). Izvršilni naslov mora biti primeren za izvršbo, kar pomeni, da morata biti v njem opredeljena tako upnik kot dolžnik, določena oziroma vsaj določljiva pa mora biti tudi obveznost, ki iz njega izhaja in izpolnitev katere lahko upnik zahteva v prisilnem izvršilnem postopku. Določen mora torej biti predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (21. člen ZIZ). V obravnavani zadevi je upnica predlagala izvršbo zoper dolžnika na podlagi notarskega zapisa opr. št. SV 1235/07 z dne 28. 11. 2007, in sicer gre za sklenjeno kreditno pogodbo in sporazum o zavarovanju denarne terjatve. V 8. členu kreditne pogodbe sta se upnica in dolžnik med drugim dogovorila, da sme upnica odstopiti od pogodbe in zahtevati takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga po tej pogodbi, če je dolžnik v zamudi s plačilom začetne ali dveh zaporednih mesečnih obveznosti in jih kljub pisnemu opominu upnice niti v naknadnem petnajstdnevnem roku ne plača. Na deseti strani notarskega zapisa (pod določbo „tretjič“) sta se stranki v skladu z določili 4. člena Zakona o notariatu v zvezi z 20.a členom ZIZ tudi dogovorili za neposredno izvršljivost te notarske listine glede vseh dogovorjenih obveznosti. Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla (20a. člen ZIZ). Terjatev mora biti zapadla v trenutku odločanja izvršilnega sodišča o utemeljenosti izvršilnega predloga. Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo datuma zapadlosti in dokazilom o vročitvi dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ). Takšno dokazovanje zapadlosti, kot obrazloženo v nadaljevanju, pride v poštev v predmetni zadevi.

7. Glede na to, da gre v konkretni zadevi za primer, ko zapadlost terjatve ni odvisna od roka, ampak od upničinega odstopa od pogodbe po predhodnem opominu dolžniku in dodatnem petnajstdnevnem roku za izpolnitev dolžnikove obveznosti, za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upničina pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti dolžniku, pri čemer je to določbo treba razlagati v povezavi s petim odstavkom 20.a člena ZIZ, ki predpisuje, da se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti. Če upnik pisno izjavo vroča priporočeno po pošti in za tak način vročanja predloži tudi dokaz, zadosti pogojem iz 20.a člena ZIZ (1). Upnica je predlogu za izvršbo predložila kopije opominov, s katerimi je dolžnika pozvala na plačilo v dodatnem roku, in kopije povratnic. Ravno tako je priložila kopijo odstopne izjave in kopijo povratnice, iz katere izhaja, da dolžnik pošiljke ni sprejel. 8. Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da upnici ni uspelo dokazati zapadlosti terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa, ker vročanje z roza povratnico (obvestilo o vročitvi) na podlagi ZPSto-2 ne ustvarja fikcije vročitve zato, ker poštno sporočilo, ki ga pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja ali drugem primernem naslovu ne vsebuje opozorila na posledice opustitve dviga pisanja s strani naslovnika kot to vsebuje ovojnica, ki se uporablja za vročanje po pošti v pravdnem postopku (Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem postopku). Po določbi petega odstavka 20.a člena ZIZ se pisna izjava upnika vroča priporočeno po pošti, vendar se zanjo ne uporabljajo pravila pravdnega postopka o vročitvi sodnih pisanj, temveč relevantne določbe ZPSto-2, saj gre za vročitev pred začetkom postopka (predprocesna vročitev). ZPSto-2 v 21. točki 2. člena določa priporočeno pošiljko kot poštno storitev, ki po enotni tarifi zagotavlja jamstvo za izplačilo odškodnine ob izgubi, kraji ali poškodbi in omogoča, da lahko pošiljatelj na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi te pošiljke. Posebni obliki priporočene pošiljke, to je priporočeno s povratnico in priporočena osebna vročitev, omogočata pošiljatelju, da dokaže vročitev dolžniku. Dostavljanje in vročanje poštnih pošiljk je urejeno v 41. členu ZPSto-2, zlasti četrti in peti odstavek pa določata ravnanje pošte v primeru, če naslovnik priporočene pošiljke ne sprejme ali jo zavrne. Pri tem pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da ni potrebno, da bi bila vročitev vedno dokazana s podpisano povratnico, saj bi s tem velikemu delu upnikov odvzeli pravno varstvo v primerih, ko se dolžniki izogibajo prejemu poštne pošiljke in pričakujejo, da ne bo prišlo do posledic zaradi kršitev pogodbenih določil, predvsem neplačila denarne obveznosti (2).

9. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi tretje točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. Ker je izpodbijani sklep razveljavilo, je pritožbeno sodišče odločitev o upničinih priglašenih stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

(1) Primerjaj Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1904/2009 z dne 26. 8. 2009. (2) Damjan Orož, Izvršilna sekcija- odgovori na nekatera vprašanja, Pravosodni bilten, št. 2/2012, strani 51-52.