Jedro

Obrazložitev akta, s katerim je bilo odločeno o vlogi, mora omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo vsi konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta ocena izpolnjevanja vsakega od razpisanih meril. Kolikor obrazložitev akta takšnega preizkusa ne omogoča, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka, Ministrstvo za gospodarstvo, Slovenski podjetniški sklad, je z izpodbijanim sklepom, številka SIA10/00170 z dne 1. 6. 2010 odločil, da se vloga A.A. s.p., ne odobri. Odločitev je tožena stranka utemeljila s podatkom, da je prosilka 25. 3. 2010 vložila prošnjo za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010 in da je bila vloga ocenjena na podlagi štirih kvantitativnih meril, v skladu z razpisno dokumentacijo, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 10/10 in št. 40/10. Glede na oceno komisije je bilo pri posameznem merilu dodeljeno ustrezno število točk, seštevek posamičnih ocen pa predstavlja skupno oceno doseženih točk. Tako je pri merilu inovativnosti vlagateljica prejela 10 od skupno možnih 25 točk, ker je iz njene vloge razvidno, da se bo podjetje ukvarjalo s svetovanjem oziroma izobraževanjem zaposlenih v podjetjih in javnih institucijah, in da gre pri razvoju za uvajanje novih izdelkov/storitev, ki ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja (licenco za izvajanje storitve ... bodo kupili). Vlagateljica tudi ni predložila dokumentov, ki bi izkazovali lasten razvoj nove storitve (tehnična dokumentacija – kot na primer tehnični opisi, skice, risbe), tehnološka dokumentacija (kot na primer opis proizvodnega procesa, tehnološki „lay out“). Pri merilu sodelovanja z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju projekta je tožena stranka odločila, da vlagateljica prejme 0 točk, ker pri razvoju novih izdelkov/storitev pogodbeno ne sodeluje z institucijo znanja. Iz priložene pogodbe z Inštitutom B. je namreč razvidno, da sodelovanje ne bo potekalo na področju razvoja produkta, ampak na področju raziskave profila programske opreme, kar sodi na področje analize trga. Pri tretjem merilu, razvoj projekta v podjetju, pa je komisija vlogo stranke ocenila s 25 (od skupno največ možnimi 35) točkami, ker je projekt v fazi razvoja, saj podjetje še razvija spletni portal z integrirano aplikacijo. Pri merilu tržna naravnanost v zvezi s projektom, pa je bilo stranki dodeljeno 20 (maksimalno število) točk, ker je stranka v povezavi z uvajanjem novega projekta izdelala obširno strategijo trženja. Projekt stranke je tako prejel manj kot 60 točk po kvantitativnih merilih, zato je pridobil negativno mnenje in ni šel v nadaljnje ocenjevanje po kvalitativnih merilih in posledično tudi ne more pridobiti sofinanciranja sklada.

Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Komisija je zmotno ocenila vlogo in zmotno uporabila razpisana merila, ki jih tožnica v celoti izpolnjuje. Zaradi sporne odločitve je prikrajšana za sredstva v višini 70.000 EUR. Tožbo vlaga zaradi bistvenih kršitev določb upravnega postopka, zmotne uporabe kvantitativnih meril (merila inovativnosti in merila sodelovanja z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev), torej zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Izrecno navaja, da izpodbija oceno komisije za dodelitev sredstev na podlagi meril inovativnosti in sodelovanja z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev (tč. III. razpisne dokumentacije: Merila za ocenjevanje projekta produkta P2 za ciljno skupino P2A). Pojasnjuje, da e-pismenost v današnjem času pridobiva vedno večji pomen in izpodriva klasično pismenost, kar dokazujejo tudi različni projekti na državnem nivoju. Različni gospodarski subjekti brez uporabe programske opreme in znanja s tega področja praktično ne morejo več delovati, prav tako tudi državljani kot fizične osebe lahko preko e-storitev pridejo do številnih informacij, podajo vloge ponudijo svoje storitve... Namen njenega projekta je uporabniku omogočiti takojšnjo odpravo neznanja iz uporabe najpogostejše programske opreme (Microsoft Office, Open Office in Adobe), kar pomeni rešitev problema v trenutku in na mestu njegovega nastanka, torej je cilj programa projekta dvig ravni informacijske pismenosti. ... je tudi ena poglavitnih nalog, ki jih opredeljuje Lisbonska strategija, kar v pozitivni oceni projekta poudarja tudi mrežni podjetniški inkubator C. d.o.o. Natančno pojasnjuje podatke o tem projektu in poudarja, da se glede na namen in cilje projekta sklicuje na poslovni načrt. Sklad je ponujeno storitev tožeče stranke v merilu inovativnosti ocenil z 10 točkami (od skupno 25), ker pri razvoju ne gre za uvajanje novih izdelkov/storitev, ki zato, ker bo licenca za izvajaje storitve ... kupljena, ne bo povsem rezultat lastnega razvoja. Ocena je zmotna in v nasprotju z razpisno dokumentacijo, ker temelji na razlagi, da tožeča stranka ni predložila dokumentacije, ki bi dokazovala lasten razvoj nove storitve. Sklad je kršil postopek, ker je vlogo tožeče stranke uvrstil med kvantitativna merila pod točko 1.1 iz razloga, ker ni predložila določene dokumentacije, saj ta dokumentacija ni bila predpisana kot pogoj. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa izhaja, kot da je tožeča stranka pridobila nižjo oceno prav zaradi pomanjkljive dokumentacije. Drugih razlogov pa sklad za oceno iz naslova merila inovativnosti ne podaja, torej sklepa v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 273. člena ZUP. Podrejeno tožeča stranka uveljavlja tudi zmotno ugotovitev dejanskega stanja glede ugotovitve komisije, da uvajanje novih izdelkov/storitev ne bo povsem rezultat lastnega razvoja, in da bo licenca za izvajanje storitev kupljena, ter tudi v zvezi s tem uveljavlja bistveno kršitev določb ZUP. Sklad namreč ni obrazložil na podlagi katerih dejstev oziroma navedb poslovnega načrta sprejema takšen zaključek in odločbe tudi v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti.

Ugotovitev je v nasprotju tudi s poslovnim načrtom, ki ga je tožeča stranka predložila. Tožnica ne uvaja novega izdelka, ampak novo storitev. Ker gre za novo storitev neposredna konkurenca ne obstaja. S svojim znanjem in kakovostjo želi razviti storitev do te mere, da bo postala vodilni ponudnik storitve v Sloveniji za ... produkte, pa tudi za drugo programsko opremo v administraciji. Tožeča stranka ne ponuja razvoja programske opreme, le ta je njen tehnični pripomoček in tako kot mora kupiti pisalno mizo, stol in telefon, bo kupila tudi aplikacijo, to je program za izvajanje storitve. S tem nakupom bo tožnica izpolnila pogoje za izvajanje nove storitve, vsebina storitve po v celoti rezultat lastnega razvoja. Izpodbijana odločba pa o vsebini storitve tudi nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti, kar pomeni, da je podrejeno podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Glede na navedeno bi torej komisija morala tožeči stranki iz merila inovativnosti dodeliti vsaj 25 točk. Pomanjkljivost izpodbijanega sklepa je tudi v tem, da ne vsebuje razlogov o tem, ali projekt tožeče stranke šteje in ocenjuje kot nov izdelek ali novo storitev, v tekstu uporablja oba izraza in v posledici ni jasno, kje je meja med izdelkom in storitvijo.

Komisija pri merilu sodelovanja z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev tožeči stranki ni dodelila nobene od 20 možnih točk. Razlogi zaradi katerih ji ni dodelila točk so zmotni, podjetje pri lastnem razvoju storitve ne potrebuje sodelovanja z institucijami znanja in je to merilo sodelovanja z institucijami znanja pri razvoju izdelkov/storitev izključevalno in ne omogoča pridobitve točk progresivno. S tega vidika je razpis sistemsko pomanjkljiv in diskriminatoren do podjetij, ki sama zagotavljajo razvoj produktov, kar je nelogično. To pomeni, da ne more vzdržati razlaga sklada v izpodbijanem sklepu, da je preozka, nelogična in zato zmotna in bi tožeča stranka ob pravilni uporabi meril iz tega naslova morala pridobiti 20 točk. Niti iz dokumentacije, niti iz sklepa ni razvidno, ali je vlogo obravnavala komisija v ustrezni sestavi. Temeljna pravica vseh vlagateljev je, da o vlogi odloča strokovnjak, kar iz izpodbijanega sklepa ni razvidno. Splošni pogoji poslovanja Javnega sklada RS za podjetništvo z dnem 8. 4. 2009 ne določajo sestava komisije, ker pa 28. člen Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, v nadaljevanju ZPOP-1) izrecno določa, da komisija opravi strokovni pregled, torej da vlogo ocenjujejo strokovnjaki, pa to pomeni, da ima tožeča stranka pravico biti seznanjena s sestavo te komisije. Razpis v tem delu ni bil transparenten in tožeča stranka trdi, da je bil diskriminatoren in v nasprotju z ustavno pravico do enakopravnega obravnavanja. Zahteva pojasnilo kateri strokovnjaki so odločali o njeni vlogi, predložitev odločbe o imenovanju komisije (čl. 21/1 ZPOP-1) in zapisnik (čl. 28/1 ZPOP-1), sodišče pa naj določi izvedenca s področja programske opreme, ki se naj po pregledu poslovnega načrta in zaslišanja tožeče stranke izreče o vseh merilih in pod oceno poslovnega načrta glede na kvantitativna merila.

Tožnica predlaga, da sodišče odloči oziroma toženi stranki naloži, da v skladu z razpisom ter 32. členom ZPOP-1 določi nov rok oziroma terminski plan uporabe sredstev, saj v razpisu veljavni rok 31. 7. 2010 velja le, če so sredstva odobrena, zato tožnice ta rok ne zavezuje. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, saj bi ob ugoditvi tožbe pridobila več kot 70 točk, torej bi izpolnila prag za pridobitev sredstev. Podredno predlaga odpravo sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala odgovor na tožbo, v katerem je povzela obrazložitev izpodbijane odločitve in dodatno navedla, da popolno pravilno uporablja termin izdelek, saj pod njim razumeva tudi storitev ..., ki naj bi jo stranka nudila v sklopu svojega podjetja. Prav tako navaja, da je učenje ob delu ali „learning by doing“ predstavlja uveljavljen način izobraževanja in učenja in se uporablja tudi za učenje programske opreme. Prav tako je tožeča stranka očitno spregledala oziroma pomanjkljivo prebrala razpisno dokumentacijo, ker zamenjuje formalno popolnost vloge (obvezne priloge) in druge priloge, ki so neobvezne. Popolnost vloge preverja administrativna komisija, glede na to ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. Za ciljno skupino P2A so te priloge navedene v 14. točki javnega razpisa in če komisija ob odpiranju ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh zahtevanih dokumentov določenih v javnem razpisu, pozove prosilca k dopolnitvi vloge. Če prosilec vloge ne dopolni v predpisanem roku se ta zavrže in o tem obvesti prosilca. Popolne in ustrezne vloge oceni komisija za dodelitev sredstev, ki upošteva merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje (formalna popolnost). Vse formalno popolne vloge, ki so izpolnjevale pogoje za kandidiranje in so bile skladne z namenom javnega razpisa, je ocenila komisija za dodelitev sredstev na osnovi meril. Natančno razdelana merila s točkovnikom so sestavni del razpisne dokumentacije in tožniku je zato moralo biti znano, da dokazila o lastnem razvoju in druga dokazila niso in ne morejo biti obvezna priloga vlog. Toženec bi s tem onemogočil enakopravno obravnavanje vlagateljev in onemogočil sodelovanje vlagateljem, ki lastnega razvoja nimajo.

Tožena stranka v zvezi z ugovorom nestrokovnosti komisije poudarja, da so merila oblikovana tako, da se ne ocenjuje projekta s strogo tehničnega vidika, ker bi sicer morali sodelovati tudi strokovnjaki s točno določenega področja, se pa vsi zaposleni, še posebej pa člani ocenjevalne komisije redno udeležujejo izobraževanj. Tožnici pojasnjuje tudi, da je najvišji možni znesek dodeljene subvencije v sklopu tega razpisa za celo skupino P2A 30.000 EUR. Prav tako ne gre za izpolnjevanje meril, ampak za njihovo doseganje. Tožnica je prejela 55 točk in v nobenem primeru ni mogla prejeti subvencije.

Po mnenju tožene stranke je tožba kontradiktorna, saj v začetku trdi da gre za lasten razvoj storitve, ki je še nikjer ni zasledila in zahteva 25 točk za inovativnost, v točki VI pa predlaga, da naj sodišče določi izvedenca s področja programske opreme, ki se naj po pregledu poslovnega načrta in zaslišanja tožeče stranke izreče o vseh merilih in poda oceno poslovnega načrta glede na kvantitativna merila. Programsko opremo, katero stranka ocenjujejo za lasten razvoj, pa bi očitno razvilo podjetje D. d.o.o. in bi bila predmet pregleda.

Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno in naloži tožeči stranki plačilo stroškov tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V dopolnitvi tožbe je tožnica navedla, da nakup tehnologije ni v nasprotju s pogoji razpisa, da pa njena vloga temelji na storitvi in da bo tožnica lastno razvojno dejavnost usmerila v razvoj te storitve. Tehnologija je samo pripomoček za izvedbo te storitve in ideje in glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo izrecno izpostavlja, da so subvencije namenjene inovativnim podjetjem, ki razvijejo lastno idejo, je torej tožničin projekt toliko bolj upravičen do pridobitve subvencije. Prilaga tudi potrdilo družbe ..., ki je ocenila, da tožničina storitev ... sestavlja pri nas in v svetu velik potencial, zato ji je bil odobren 3 leten brezplačen dostop do polnega nabora ... razvojnih orodij, strežniške programske opreme in namizne programske opreme, ki jo bo potrebovala za uspešen razvoj storitve ... Tožnica ne razpolaga s pisno pogodbo, saj je podpisovanje potekalo preko spleta.

Dodaja tudi, da njena storitev nima značilnosti sistema učenja „learning by doing“, kjer kandidati uporabljajo programsko opremo po vnaprej določenem programu, saj uporabe njene storitve ... pomeni uporabo programa v obsegu in glede na konkretni problem. Tožnica navaja tudi, da v tožbi ne obstaja nobena kontradiktornost, izvedenca je predlagala zato, da se bo izrekel o merilih in poslovnem načrtu, torej z vidika razvoja storitve in ne tehnologije. Izvedenec pa je tisti, da se bo izrekel, da ni prave stroke in predlagal ustrezno stroko, v kolikor nima za izpolnitev naloge ustreznega strokovnega znanja.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja: V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge za odobritev sofinanciranja (subvencije) zagona podjetij v subjektih inovativnega okolja v letu 2010. Iz podatkov izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je razvidno, da je tožnica z vlogo z dne 24. 3. 2010 na Javnem razpisu, ki je bil objavljen Uradnem listu RS, št. 10/10 in 40/10, kandidirala za pridobitev sredstev za projekt ...

Sodišče pojasnjuje, da mora obrazložitev akta, s katerim je bilo odločeno o vlogi, omogočiti preizkus odločitve, tako da se navedejo vsi konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je bila sprejeta ocena izpolnjevanja vsakega od razpisanih meril. Kolikor obrazložitev akta takšnega preizkusa ne omogoča, je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). V obravnavanem primeru je sporno število prejetih točk pri merilu A/1 (merilo inovativnosti), pri katerem je tožnica prejela 10 točk. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da se bo podjetje ukvarjalo s svetovanjem oziroma izobraževanjem zaposlenih v podjetjih in javnih institucijah, in da gre pri razvoju za uvajanje novih izdelkov/storitev, ki ne bodo predvsem rezultat lastnega razvoja, ker bodo licenco za izvajanje storitve ... kupili. Sodišče glede na opis vrste tehnologije (III.a), ki izhaja iz tožničine vloge ter opisa storitve navedenega v tožbi ugotavlja, da tožničina vloga ne izpolnjuje pogojev za pridobitev 25 točk, torej ne izpolnjuje merila iz zap. št. 1.2. (inovativnost). Odločitev potrjuje tudi obrazložitev vrste tehnologije, ki se bo uporabljala pri opravljanju storitve ..., iz 2.7.3 točke poslovnega načrta, ki je bil priložen vlogi.

V nadaljevanju je sodišče presojalo tudi, ali je bilo pravilno ocenjeno tudi merilo sodelovanja z vsaj eno institucijo znanja pri razvoju projekta (A/2 točka kvantitativnih meril). Tožena stranka je namreč odločila, da tožnica prejme 0 točk, ker pri razvoju novih izdelkov/storitev pogodbeno ne sodeluje z institucijo znanja. Po presoji sodišča gre za jasno določeno merilo, ki je v razpisni dokumentaciji tudi ustrezno obrazloženo, zato sodišče pritrjuje oceni tožene stranke, da vlogi priložena pogodba z Inštitutom B. ne dokazuje sodelovanje na področju razvoja izdelkov/storitev, torej tožničina vloga pri tem merilu ne more dobiti 20 točk. V zvezi s tožbenimi očitki o kršitvi pravil postopanja pa sodišče ugotavlja, da po določbi 28. člena ZPOP-1 ocenjevanje popolnih vlog opravi komisija, sklepe o izboru posameznih prejemnikov sredstev oziroma obvestila neizbranim vlagateljem pa izda izvajalec razpisa. Da je postopek v obravnavanem primeru potekal skladno z določbami ZPOP-1 je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katere je razvidno, da je vlogo ocenjevala komisija za dodelitev sredstev. Sodišče kot pavšalen ocenjuje ugovor tožnice, da strokovna komisija ni bila ustrezno usposobljena za oceno storitve, saj zgolj nestrinjanje z oceno vloge takšnega očitka ne utemeljuje, niti ne more biti podlaga za utemeljenost zahteve po predložitvi poimenskega seznama članov komisije.

Ker je po presoji sodišča izpodbijani sklep ustrezno obrazložen in ima vse sestavine v skladu z 210. in 214. členom ZUP, je sodišče po ugotovitvi, da tožnica ni dosegla vseh v III. točki razpisa navedenih kvantitativnih kriterijev (in na tej podlagi višjega števila točk), na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K 2. točki izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe predlagala povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.