Jedro

Niti ZDru niti ZVGLD nimata določbe, na podlagi katere bi bilo članstvo v lovski družini odvisno od (ne)obstoja moralnih pomislekov ostalih članov lovske družine za sprejem v članstvo.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je izpodbijal odločitev Lovske družine ..., sprejeto na občnem zboru Lovske družine ... z dne 25.2.2001, da ga ne sprejme v članstvo. Okrajno sodišče je ob vnovičnem sojenju drugače kot prvič s sodbo P 2/2004 z 19. novembra 2004 tožnikovemu zahtevku ugodilo, omenjeno odločitev razveljavilo in odločilo, da ga mora toženka v 15 dneh sprejeti v članstvo. Odločitev sodišča temelji na stališču, da podlaga za toženkino odločitev niso bile ne določbe statuta niti zakona, pač pa moralni pomisleki zoper tožnika. Pritožbeno sodišče je s sodbo I Cp 1347/2005 s 1. februarja 2006 zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo. V obrazložitvi je navedlo, da gre pri pravici do članstva za pravico do združevanja oziroma temeljno pravico in svoboščino. Ker gre za ustavno pravico, ne more biti predmet arbitrarne odločitve organa, ki je pristojen za sprejem v članstvo. Za odklonitev članstva mora obstajati upravičen razlog v notranjih pravilih lovske družine. Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija drugostopenjsko sodbo v celoti. Uveljavlja zmotno uporabo 58. in 59. člena Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. l. SRS št. 25/1976 s spremembami, v nadaljevanju ZVGLD) v zvezi s 7. členom Pravil Lovske družine ... leta 1997. Sodišče ni uporabilo 13., 19., 20. niti 21. člena Etičnega kodeksa slovenskih lovcev. Sodišče ni uporabilo 21., 24. do 28., 60. niti 65. člena Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS št. 16/2004, ZDLov-1). Zahtevo vlaga tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Tožnik ni zahteval, da sodišče odloči o njegovem sprejemu v članstvo, ampak da toženi stranki naloži, da ga je dolžna sprejeti v članstvo. Tak zahtevek ni v skladu z okvirom sodnega varstva iz 59. člena ZVGLD, zato bi ga moralo sodišče zavrniti. Sodišče bi moralo odločiti o sprejemu v članstvo tako, da bi njegova odločba nadomestila sklep lovske družine in bi začela učinkovati od takrat, ko so bili izpolnjeni pogoji za sprejem. Naložitev toženki, da je dolžna tožnika sprejeti v članstvo v 15 dneh, pomeni neupoštevanje ZDLov-1. Za sprejem v članstvo je treba upoštevati določila tega zakona. Razlogi o tem, da toženkina odločitev ne temelji na določbah zakona oziroma statuta, so pomanjkljivi, saj iz njih ni razvidno, katera določila zakona oziroma statuta bi toženka morala uporabiti. Obrazložitev o tem, da ni bilo zakonitih razlogov za odklonitev članstva, so pomanjkljivi, saj iz sodbe ni mogoče razbrati, kakšni so pogoji za sprejem v članstvo oziroma na podlagi katerih pogojev bi lahko toženka članstvo zavrnila. Obrazložitev izpodbijane sodbe, kjer povzema toženkine navedbe, je v nasprotju s toženkinimi navedbami (v odgovoru na tožbo, v pripravljalni vlogi 4.3.2004, kjer je navajala, da je podlaga za odklonitev sprejema tožnika v članstvo lovske družine 7. člen Pravil in 12., 13. in 21. člen Kodeksa). Tožnik v odgovoru na zahtevo navaja, da je bil 30. aprila 2006 sprejet v članstvo Lovske družine ... Kazenska sodba ima lahko za storilca le tiste posledice, ki jih določa zakon. Pravne posledice obsodbe so določene v 100. členu Kazenskega zakonika v zvezi z 99. členom KZ. Obsojenci imajo po prestani kazni vse pravice, razen tistih, ki so jim omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi nastalih pravnih posledic obsodbe. Toženka na zahtevo ni odgovorila. Zahteva ni utemeljena. Uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh odločilnih dejstvih in nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. V konkretnem primeru je bilo odločilno dejstvo to, da je bila toženkina odločitev sprejeta na podlagi moralnih pomislekov zaradi dogodkov iz leta 1986 in 1988. Da je treba uporabiti ZVGLD, ki je veljal ob odklonitvi članstva 25.2.2001, je pritožbeno sodišče pojasnilo na tretji strani svoje sodbe. Stališče pritožbenega sodišča, da toženkina odločitev ne temelji na določbah zakona, je zato mogoče razumeti le tako, da ZVGLD nima določbe, na podlagi katere bi bilo članstvo v lovski družini odvisno od (ne)obstoja moralnih pomislekov. Sodišče prav tako ne rešuje nekih hipotetičnih primerov, ampak presoja konkretni primer in odloča, ali je toženka v konkretnem primeru utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za sprejem v članstvo. Sodišče je navedlo vse razloge, zakaj toženkina odločitev ni bila utemeljena, ni pa dolžno sodišče v obrazložitvi poučevati toženko, v katerih primerih pa bi lahko prošnjo vendarle zavrnila. Toženka je tista, ki bi morala s svojimi ugovori ponuditi trditveno podlago, ki bi omogočila zavrnitev zahtevka. Kakšni so pogoji za članstvo, je ugotavljalo že prvostopenjsko sodišče, zato jih pritožbeno sodišče ni bilo dolžno ponavljati, ker se je z razlogi strinjalo. Navedba pritožbenega sodišča, da toženka ni navajala, da bi obstajal razlog za odklonitev sprejema v toženkinem splošnem aktu, ni v nasprotju s toženkinimi trditvami (ne v odgovoru na tožbo ne v pripravljalni vlogi 4.3.2004). Toženka se je sklicevala le na 7. člen splošnega akta, ki obravnava pravice in dolžnosti člana, ne določa pa pogojev za sprejem v lovsko družino. Enako je z določbami kodeksa, ki vsebuje etična in moralna pravila in ne določa pogojev za sprejem ali odklonitev sprejema v članstvo. Vrhovno sodišče ne vidi nobene razlike med tožbenim zahtevkom, kot ga je postavil tožnik (da se toženkina odločitev razveljavi in da ga je dolžna sprejeti v članstvo), in med obsegom varstva iz 59. člena ZVGLD. Lovska družina je odločala o sprejemu v članstvo ali odklonitvi. Sodišče je obravnavalo tožnikovo pravico do članstva v lovskem društvu in odločalo, ali je njeno omejevanje utemeljeno. Sama razveljavitev odločitve lovske družine, ker ni pravne podlage za odklonitev sprejema, logično pomeni, da (v kolikor sodišče ugotovi, da izpolnjuje vse pogoje za sprejem) tožnik ima pravico, da se včlani v lovsko družino oziroma da ga je slednja dolžna sprejeti v članstvo. Sodišče je zato pravilno uporabilo 59. člen ZVGLD. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili naslednja pravno pomembna dejstva: - tožnik je bil do leta 1988 član Lovske družine ..., ko je bil zaradi tatvine delovnega stroja izključen; - s sodbo Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Trbovljah, K 8/88 s 1.3.1988 je bil pravnomočno obsojen, izrečena pa mu je bila denarna kazen; - z zakonsko rehabilitacijo se je 1.3.1991 tožnik štel za neobsojenega; - tožnik ima opravljen lovski izpit; - tožnik je 9.2.2001 vložil prošnjo za ponovni sprejem v članstvo; - toženka je 25.2.2001 na občnem zboru odklonila sprejem v članstvo; - ne upravni odbor ne občni zbor nista ugotavljala pogojev za sprejem v članstvo; - odklonitev sprejema v članstvo je temeljila na moralnih pomislekih zoper tožnika zaradi dogodkov v letu 1986 in 1988. Konkretno civilnopravno razmerje je nastalo z odločitvijo Lovske družine ..., sprejeto na občnem zboru Lovske družine ... z dne 25.2.2001, da tožnika ne sprejme v članstvo. Kljub temu, da je ZVGLD prenehal veljati z dnem uveljavitve ZDLov-1 (20.5.2004), je sodišče v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo določbe takrat veljavnega ZVGLD. Slednji je v 58. členu določal, da lahko vsak občan postane ob enakih pogojih član lovske družine po predpisih o članstvu v društvih in po splošnem aktu lovske družine. V 46. členu istega zakona je bil določen pogoj, da mora imeti oseba, ki lovi, lovski izpit. V času odklonitve sprejema v članstvo je veljal Zakon o društvih (Ur. l. RS 60/95, 49/98 in 89/99, v nadaljevanju ZDru). Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZDru je lahko vsakdo postal član društva pod enakimi pogoji. Splošni akt toženke - Pravila Lovske družine ..., ki jih je predložila toženka (B/9) - ne vsebuje posebnih določb o načinu sprejema v članstvo niti pogojev, ki jih morajo izpolnjevati osebe, da bi se lahko včlanile v to lovsko družino. V 7. členu Pravil so določene pravice in dolžnosti članov, v 9. členu pa primeri, ko se nekdo črta iz članstvo. Sicer pomanjkljiva pravila, ker jih toženka ni predložila v celoti, torej ne določajo niti načina sprejema v članstvo niti objektivnih pogojev za sprejem oziroma razlogov za odklonitev sprejema. Kljub temu, da (kot je pravilno ugotovilo že drugostopenjsko sodišče) prvostopenjsko sodišče pogojev za sprejem v lovsko družino ni presojalo po ZVGLD, pač pa po ZDLov-1, je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavljalo (med drugim tudi), ali tožnik ima lovski izpit, ali torej izpolnjuje pogoj za sprejem v članstvo. Ustava RS med človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami ureja tudi pravico do združevanja. Tako v 42. členu določa, da ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi. Z zakonom je mogoče predpisati način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa ustava, ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. V konkretnem primeru sta to ZDru in ZVGLD. V 5. členu ZDru je določeno, da lahko postane vsakdo pod enakimi pogoji član društva. Podobno določbo ima tudi ZVGLD, ki v 58. členu določa, da vsak občan lahko postane ob enakih pogojih član lovske družine po predpisih o članstvu v društvih in po splošnem aktu lovske družine. Navedena zakona nimata določbe, na podlagi katere bi bilo članstvo v lovski družini odvisno od (ne)obstoja moralnih pomislekov ostalih članov lovske družine za sprejem v članstvo. Prav tako v nobeni določbi ni pravne podlage, da lovska družina ponovni vstop nekdanjega člana veže na naravo medosebnih odnosov med lovci ali na skladnost z merili Kodeksa za oceno, ali je nekdo primeren za lovca. V skladu z 58. členom ZVGLD lahko vsakdo postane član lovske družine ob enakih pogojih, to se pravi, ob pogojih, ki veljajo za vse, ne glede na to, ali gre za nove člane, ali pa za osebe, ki so svoječasno že bili člani lovske družine, pa se želijo v njo ponovno včlaniti. ZVGLD je določal samo omejitev, da nihče ne more biti član dveh lovskih družin. Ob ugotovljenih okoliščinah, da tožnik izpolnjuje vse pogoje za sprejem v članstvo, je pravilna presoja obeh sodišč, da ima pravico, da se včlani v Lovske družine .... Dejstvo, da je bil zaradi storjenega kaznivega dejanja izključen iz Lovske družine ..., ne more imeti za posledico, da po poteku določene dobe (po skoraj 13 letih) ne bi mogel ponovno zaprositi za sprejem. Določb Kazenskega zakonika o zakonski rehabilitaciji, ko se po poteku določenega časa obsodba izbriše in se obsojenec šteje za neobsojenega, ni mogoče obiti z odklonitvijo sprejema v članstvo zaradi moralnih pomislekov v zvezi s tem istim kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bil tožnik obsojen, vsi učinki obsodbe pa so prenehali. Odvzeto pravico do sprejema v članstvo lahko torej tožnik (ob ugotovitvi, da izpolnjuje pogoje za sprejem v članstvo) na novo pridobi. Ker uveljavljana razloga nista bila podana, je Vrhovno sodišče neutemeljeno zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (378. člen v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP).