- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sodba I Ips 251/2005
ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.251.2005 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
S trditvami, da je bil po krivem obsojen, uveljavlja obsojenec zmotno ugotovitev sodišča, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen, uveljavlja torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.
Izrek
Zahteva obsojenega F.H. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojeni F.H. je dolžan plačati 150.000 SIT povprečnine v tem postopku.
Obrazložitev
Z izpodbijanima sodbama je bila obsojenemu F.H. zaradi kaznivega dejanja posilstva po 1. odstavku 180. člena KZ izrečena kazen zapora dve leti, dolžan pa je plačati tudi stroške kazenskega postopka.
Zoper sodbi je obsojeni F.H. sam vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri trdi, da je obsojen po nedolžnem zaradi popolnoma izmišljene izpovedbe oškodovanke. Predloga o vrsti odločitve zahteva ne vsebuje.
Vrhovni državni tožilec na zahtevo odgovarja, da ta uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Zahteva obsojenega F.H. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.
Po določbah 1. in 2. odstavka 420. člena ter 1. odstavka 421. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme obsojenec vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena tega zakona, zaradi drugih kršitev določb postopka pa le, če so vplivale na zakonitost izpodbijane sodbe, medtem ko zahteve ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
S trditvami, da je bil po krivem obsojen zaradi neresnične izpovedbe oškodovanke, čeprav je popolnoma nedolžen, obsojenec uveljavlja zmotno ugotovitev sodišča, da je storil kaznivo dejanje, ki ga je bil obtožen, uveljavlja torej zmotno ugotovitev dejanskega stanja, česar se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more uveljavljati.
Ker zahteva obsojenca za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo.
Po določbah 98.a člena, 98. člena in 6. alineje 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odmeri povprečnine je Vrhovno sodišče upoštevalo premoženjske razmere obsojenca (ima poklic in zaposlitev in nima preživninskih obveznosti) ter zelo poenostavljeno zahtevo za varstvo zakonitosti.