28. 9. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Mateja Lacka, Zgornja Besnica, ki ga zastopa Renata Godnjov Špik, odvetnica v Tržiču, na seji 28. septembra 2011

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in petega odstavka 98. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 786/2008 z dne 15. 1. 2009 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožnikovo revizijo zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, ki jo je vložil po odvetnici. Pojasnilo je, da je odvetnica sicer priložila pooblastilo za zastopanje pritožnika vloženi reviziji, vendar pa to pooblastilo ni popolno, saj ne vsebuje datuma, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da je pooblastilo novo (drugi odstavek 95. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Pojasnilo je še, da glede na prvi in peti odstavek 98. člena ZPP[1] šteje za predloženo le tisto pooblastilo, ki je popolno, glede na drugi odstavek 108. člena ZPP pa nepopolnega pooblastila ni pošiljalo v dopolnitev in je revizijo na podlagi petega odstavka 98. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – ZUS-1) zavrglo.

2.V pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti pobudnik (oziroma pritožnik) zatrjuje, da sta prvi in drugi odstavek 98. člena ZPP v neskladju s pravico so učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave), če se razlagata na način (kot je bilo to v konkretnem primeru), da se šteje, da pooblastilo ni bilo predloženo, ker ne vsebuje datuma, torej na način, s katerim se posega v pravico do dostopa do sodišča. Pritožnik v ustavni pritožbi izpodbijani odločitvi očita arbitrarnost (22. člen Ustave) ter kršitvi pravice do dostopa do sodišča (23. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člena Ustave), ker je bilo pooblastilo dano glede na to, da je bilo priloženo reviziji. To naj bi pomenilo, da je bilo dano najkasneje ob vložitvi revizije, čeprav meni, da čas njegove izdaje ni bistven.

3.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske ureditve oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. V pobudi očitane protiustavnosti pa ni mogoče utemeljiti zgolj s trditvijo, da sta zakonski določbi protiustavni, če se razlagata na način, kot ju je razlagalo sodišče v konkretnem primeru. Razlogi, iz katerih se zakonskima določbama očita protiustavnost, morajo biti jasno in določno navedeni. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče zgolj iz trditve, s katero se utemeljuje kršitev človekovih pravic, usmerjenih zoper sodno odločbo, sàmo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni za presojo protiustavnosti izpodbijanih zakonov, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, zahtevi iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS ne zadosti.

4.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz navedenega člena ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič, ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Točko 1 izreka sklepa je sprejelo soglasno, točko 2 izreka sklepa pa z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasovala sodnica Jadek Pensa.

dr. Ernest Petrič

Predsednik

[1]V obrazložitvi izpodbijanega sklepa gre za očitno pomoto, saj je Vrhovno sodišče namesto 98. člena zmotno zapisalo 95. člen ZPP.