Up-84/01

27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z. na seji senata dne 27. novembra 2001

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 67/2000 z dne 5. 12. 2000 se ne sprejme.

2.Pritožnik nosi sam svoje stroške postopka.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožniku je v letu 1993 prenehalo delovno razmerje na podlagi njegove izjave. Zoper ugotovitveni sklep delodajalca je v letu 1996 vložil tožbo, ki pa je bila pravnomočno zavržena. Sodišča so ugotovila, da ne pritožnik sam ne kdo drug (konkretno žena) v njegovem imenu ni vložil ugovora pri delodajalcu. Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev, da za odločanje o sklepu o prenehanju delovnega razmerja niso izpolnjene procesne predpostavke. Ob tem pa se je v obrazložitvi opredelilo tudi do uporabe materialnega prava v tistem delu pravnomočne sodbe, ki se nanaša na veljavnost izjave pritožnika, da ne želi več delati - čeprav naj to ne bi bil predmet postopka pred sodiščem.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi vztraja pri svojem stališču, da je bil v spornem času neprišteven in je odpoved dal na pobudo in vztrajanje delodajalca ter da je ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ustno podala njegova žena. Ker sodišča teh njegovih ugovorov niso upoštevala, naj bi mu bila kršena pravica do svobode dela iz 49. člena Ustave in posledično pravica do varstva dela iz 66. člena Ustave.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijane sodne odločbe in tudi ne v dokazno oceno sodišča.

Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pravilnost uporabe zakona Ustavno sodišče lahko presoja le, če je zaradi nepravilne uporabe zakona obenem kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina ali če bi ugotovilo, da je sodišče odločitev utemeljilo na kakšnem pravnem stališču, ki je z vidika ustavnih pravic nesprejemljivo.

4.Pritožnik izpodbija revizijsko sodbo. Revizije ni mogoče vložiti zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj bi Vrhovno sodišče s tem poseglo v dejansko stanje, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje. S tem bi prekoračilo pooblastila, ki jih ima v skladu z namenom revizije kot pravnega sredstva za odpravo kršitev materialnega in procesnega prava. Pritožnik tudi v ustavni pritožbi nasprotuje predvsem dejanski ugotovitvi: da njegova žena ni vložila ugovora. Glede na ugotovljeno dejansko stanje - na katero je vezano tudi Ustavno sodišče v postopku z ustavno pritožbo - pa revizijska sodba vsebuje oceno in obrazložitev o vseh okoliščinah, ki so bistvene za odločitev. Odločitev, ki je predmet ustavne pritožbe, je odločitev o zavrženju tožbe zaradi neizpolnjenosti procesnih predpostavk, zato vsebinskih navedb pritožnika ni mogoče upoštevati, in to ne glede na to, da se Vrhovno sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredeljuje tudi do teh vprašanj, ki pa za odločitev samo niso bistvena (da je razpravljanje o tem v obravnavanem sporu nepotrebno, zapiše tudi Vrhovno sodišče samo).

5.Ker za zatrjevano kršitev človekove pravice očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Pritožnikov pooblaščenec je uveljavljal tudi povrnitev stroškov zastopanja po odvetniški tarifi. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki pa jih pooblaščenec ne navaja.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 34. člena in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan