Jedro

Strankina procesna dejanja so lahko le nepogojna in s samo njihovo izvršitvijo (to je podajo vlog) v skladu z določbami ZST-1 vzpostavljajo njeno taksno obveznost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 25. 10. 2018 je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks za pritožbeni postopek zavrglo.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik. Iz precej obširne in mestoma težje razumljive vloge izhaja, da izpodbijani odločitvi nasprotuje, ker naj bi bilo sodišče prve stopnje seznanjeno z okoliščino, da sam v postopku noče sodelovati, če država ne krije vseh stroškov postopka II R 169/2017. Sodišče na začetku postopka tudi ni definiralo višine sodno taksne obveznosti, ampak je z neobrazloženo in nejasno odločbo manipuliralo s stranko. Nevzdržno naj bi bilo, da vseh stroškov v zvezi s postopki denacionalizacije po K. I. P. ne krije država, ki je zavezanka po ZDen in dolžnik po Obligacijskem zakoniku. Sodišču predlaga, da stornira postopka „pravde zaradi neizplačane odškodnine v denacionalizaciji P.“, ker sam odstopa od postopka in ga oprosti plačila vseh sodnih taks. Sodišče prve stopnje naj bi napačno povzemalo vse njegove vloge, ne da bi upoštevalo njegovo navedbo, da v postopku noče sodelovati, če država ne krije vseh stroškov postopka. Poudarja, da mu je zaradi okoliščin, v katerih živi (je samski, star sedemdeset let in ima številne bolezni, ki jih našteva), objektivno težko zagotoviti uradne dokaze. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi (odpravi), in odloči, da sam ni dolžan plačati nobene takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Začetek in nadaljnji tek sodnih postopkov oziroma sama učinkovitost izvršenih procesnih dejanj/podanih vlog (pravnih sredstev) ne more biti odvisna od pogojevanja (pričakovanja) stranke, da naj bi sodne stroške (takse) nosil nekdo drug/nasprotna stran (v konkretnem primeru RS). Strankina procesna dejanja so lahko le nepogojna in s samo njihovo izvršitvijo (to je podajo vlog) v skladu z določbami ZST-11 vzpostavljajo njeno taksno obveznost.2 Omenjeni zakon v 1. točki prvega odstavka 5. člena določa, da nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva. To v celoti velja tako za s strani pritožnika vloženo tožbo3 kot tudi za njegovo pravno sredstvo (pritožbo), v zvezi s katerim ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 9. 2017 pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Da je bil njegov predlog nepopoln oziroma zakaj ga je iz tega razloga v skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1 pozvalo na dopolnitev, je sodišče prve stopnje pojasnilo (tudi) v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.4 Pritožnik zaključku sodišča prve stopnje, da temu pozivu ni sledil in da svojega predloga v skladu z navodilom ni dopolnil, ustrezno (jasno) niti ne ne oporeka. Izpostavlja sicer okoliščine,5 zaradi katerih naj teh zahtevanih dokazil (podatkov) ne bi mogel predložiti,6 a bi bile le-te lahko kvečjemu razlog, da bi še v teku roka, ki mu je bil za predložitev dokazil dan, predlagal njegovo podaljšanje.

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP7).

1 Zakon o sodnih taksah, Uradni list RS, št. 37/2008, s kasnejšimi spremembami. 2 Zaradi česar je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijanega sklepa pritožnikovo pojasnjevanje, da naj bi bilo sodišče prve stopnje seznanjeno z okoliščino, da sam v postopku noče sodelovati, če država ne krije vseh stroškov postopka, brezpredmetno. 3 Ker naj bi bila z njegove strani vložena tožba oziroma sprožen pravdni postopek zaradi plačila odškodnine (glej sklep Okrajnega sodišča v Kranju P 128/2013 z dne 17. 6. 2014), je pritožnikovo izpostavljanje stroškovnih pravil, ki veljajo v denacionalizacijskem postopku, zmotno. 4 Glej tudi sklep II R 169/2017 z dne 18. 9. 2017. 5 Del teh zatrjevanih okoliščin se nanaša na njegov premoženjski položaj in za presojo, ali je pritožnik ravnal v skladu z navodilom sodišča prve stopnje, ni bistven. 6 Gre predvsem za zatrjevane zdravstvene težave. 7 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.