Jedro

Če tožnik plača sodno takso za tožbo šele po preteku petnajstih dni po prejemu opomina, se šteje, da je tožbo umaknil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom štelo tožbo za umaknjeno in ustavilo postopek, ker je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala po preteku petnajstdnevnega roka od prejema opomina. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pooblaščenec tožeče stranke s strani sodišča prejel opomin za plačilo sodne takse v obravnavani zadevi. Nikakor pa ga ni mogel prejeti dne 22.8.2000, ker je bila do 1.9.2000 odvetniška pisarna zaprta zaradi dopusta in je v tem času pošiljko lahko prevzela samo oseba, ki ni bila pooblaščena za sprejemanje pisanj v odvetniški pisarni. Zato podpis na potrdilu o prejeti pošiljki nikakor ne more biti pooblaščenčev, kar je razvidno že iz laične primerjave podpisov na potrdilu in tej pritožbi. Pooblaščenec tožeče stranke je tožečo stranko takoj, ko je prejel opomin za plačilo takse, pozval k njenemu plačilu, vendar se je pošiljka dne 22.9.2000 vrnila in je iz tega razloga istega dne pooblaščenec sam založil stroške za plačilo takse. Pooblaščenec tožeče stranke je v zadevi prejel izključno opomin, brez sklepa. Sodna taksa je bila plačana 22.9.2000, torej pet mesecev pred izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se ni držalo (resda instrukcijskega) roka za izdajo sklepa. V nasprotnem primeru bi imel tožnik kljub temu, da je sodno takso v zadevi plačal, možnost vložiti novo tožbo in ponovno plačati sodno takso. Izključno zaradi poteka časa, ki ga je sodišče prve stopnje potrebovalo za izdajo izpodbijanega sklepa, pa je tožnikov zahtevek zastaral. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu (prvi odstavek 137. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP), vročitev odvetniku kot pooblaščencu pa se lahko opravi tudi tako, da se pisanje izroči osebi, ki je zaposlena v njegovi odvetniški pisarni (138. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ne verjame, da pooblaščenec tožnika (oziroma oseba, zaposlena v njegovi pisarni) opomina za plačilo sodne takse ni prejel dne 22.8.2000. Pooblaščenec v pritožbi navaja, da pisanja ni prevzel sam, niti ga ni prevzela oseba, ki bi bila pooblaščena za prevzem pisanja, ker je bila odvetniška pisarna takrat zaprta zaradi dopusta. Obenem pa priznava, da je opomin za plačilo sodne takse prejel. Ker pooblaščenec ne pojasni, kako in kdaj je prejel pisanje, če ga ni prevzel sam ali oseba, zaposlena v njegovi pisarni, ne more biti nobenega dvoma, da je bila vročitev dne 22.8.2000 pravilno opravljena. Če prejme sodišče po pošti vlogo, za katero sploh ni plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje sodišče taksnemu zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno takso (četrti odstavek 26. člena Zakona o sodnih taksah; ZST). Sodišče prve stopnje torej v skladu s to določbo stranki pošlje opomin in ne tudi sklepa, kot to navaja pritožba. Če tožeča stranka nato po opominu ne plača predpisane takse v zakonsko določenem roku, in niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je tožbo umaknila (četrti odstavek 180. člena ZPP). Ker je tožeča stranka kljub prejetemu opominu sodno takso za tožbo plačala po preteku predpisanega 15-dnevnega roka, je nastopila fikcija umika tožbe. Na to ne more v ničemer vplivati dejstvo, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep šele pet mesecev kasneje. Tožeča stranka bi lahko novo tožbo vložila takoj po tem, ko je iztekel rok za plačilo sodne takse v tej zadevi. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).