Jedro

Pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnice (na ugotovitev, da sta aneksa k pogodbi o zaposlitvi brez pravnega učinka in izplačilo razlike v plači do plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II) je treba ugotoviti, ali sta bila tožeči stranki ponujena aneksa k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II zakonita glede na stopnjo (in vrsto) strokovne izobrazbe, ki jo ima, in glede na stopnjo oziroma vrsto strokovne izobrazbe, ki se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta aneksa k pogodbi o zaposlitvi št. ...z dne 19. 8. 2008 in št. ... z dne 31. 10. 2008, ki ju je izdala tožena stranka, brez pravnega učinka (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati razliko v plači med plačo, ki jo je tožeča stranka prejela za delo srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji I, II, in plačo diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji I, II, od ugotovljenih bruto zneskov odvesti davke in prispevke ter neto zneske izplačati tožeči stranki z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 10. dne v mesecu do plačila (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo še, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 481,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka petnajstdnevnega izpolnitvenega roka do plačila (točka III izreka).

Zoper navedeno sodbo se iz pritožbenih razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.), zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki prisodilo vtoževano razliko v plači, pri čemer sploh ni ugotavljalo, kakšno plačo je tožeča stranka prejemala in kakšno plačo bi prejemala kot univerzitetna medicinska sestra. Tožeča stranka v postopku ni podala navedb, ki se nanašajo na višino plače oziroma razlike v plači, ki jo zahteva, niti ni predložila plačilnih list, iz katerih bi bilo razvidno, kakšno plačo prejema. Glede na to, da višina razlike v plači (tožbenega zahtevka) ni dokazana, tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen. Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Poleg tega je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Med strankama ni bilo sporno, da tožeča stranka nima zahtevane izobrazbe diplomirane medicinske sestre. Odločitev, da se ji kljub temu prizna plača oziroma razlika v plači diplomirane medicinske sestre, je v nasprotju s stališčem, kot ga je v sodbi opr. št. Pdp 788/2009 z dne 25. 3. 2010 zavzelo Višje delovno in socialno sodišče, da je treba pri določanju plače po novem Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Uradni list RS, št. 56/02 in nadalj.) upoštevati predpisano in doseženo stopnjo strokovne izobrazbe.

V odgovoru na pritožbo tožeča stranka prereka navedbe tožene stranke. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti oziroma jih uveljavlja tožena stranka v pritožbi. Za uveljavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP bi šlo, če bi imela izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, zlasti če bi bil izrek sodbe nerazumljiv, če bi nasprotoval samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh ne bi imela razlogov ali v njej ne bi bili navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali bi bili ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. Sodba sodišča prve stopnje opisanih pomanjkljivosti nima, je ustrezno obrazložena, pritožbeno sodišče pa je sprejeto odločitev lahko preizkusilo.

Tožeča stranka je pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas od dne 3. 9. 1992 (priloga A2) na delovnem mestu višje medicinske sestre v intenzivni terapiji. Z odločbo o določitvi plače z dne 8. 2. 2001 (priloga A3) ji je bila določena plača po 29. plačnem razredu s količnikom 3,80. Dne 8. 9. 2008 je podpisala aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 19. 8. 2008 (priloga A4) za opravljanje dela na delovnem mestu srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji I, II, ki se uvršča v V. tarifni razred in 28. plačni razred. Zoper ta aneks je uveljavljala varstvo pravic. Varstvo pravic je nato ponovno uveljavljala z zahtevkom za varstvo pravic z dne 15. 10. 2008 (priloga A6). Tožena stranka ni odgovorila, je pa tožeči stranki ponudila v podpis nov aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 31. 10. 2008, na podlagi katerega je napredovala v 29. plačni razred (priloga A8).

V tem individualnem delovnem sporu je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da sta omenjena aneksa k pogodbi o zaposlitvi brez pravnega učinka, in izplačilo razlike v plači do plače, kot jo prejema diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka opravlja delo diplomirane medicinske sestre, in ob upoštevanju načela enakega plačila za enako delo tožbenemu zahtevku ugodilo. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da tožeča stranka tožbenega zahtevka niti ni oblikovala kot zahtevek za plačilo po dejanskem delu (kot ga je obravnavalo sodišče prve stopnje), ampak kot zahtevek zaradi nepravilne prevedbe plače ob uvedbi novega plačnega sistema (ZSPJS).

Sodišče prve stopnje je opisano odločitev sprejelo ob zmotni uporabi materialnega prava.

Plače v javnem sektorju (sistem plač, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače) ureja ZSPJS (1. člen ZSPJS). Namen ZSPJS je poenotenje sistema plač v javnem sektorju. ZSPJS ne določa pogojev za zasedbo delovnih mest oziroma za sklepanje pogodb o zaposlitvi, zato je treba na podlagi 5. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Uradni list RS, št. 56/20 in nadalj.) upoštevati določbe predpisov, ki urejajo delovna razmerja (Zakon o delovnih razmerjih - ZDR; Uradni list RS, št. 42/02 in nadalj.) in kolektivnih pogodb, še posebej pa določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej; Uradni list RS, št. 9/92 in nadalj.).

Prvi odstavek 20. člena ZDR določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane pogoje za opravljanje dela (ki so določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca). Za področje zdravstvene dejavnosti podobno določa prvi odstavek 62. člena ZZDej, da lahko to dejavnost opravljajo zdravstveni delavci, ki imajo ustrezno strokovno izobrazbo, so strokovno usposobljeni za samostojno opravljanje dela v svojem poklicu in izpolnjujejo druge pogoje (kvalifikacija), določene s tem zakonom in drugimi predpisi. Delovna mesta in nazivi javnih uslužbencev so opredeljeni v katalogu funkcij delovnih mest in nazivov (5. točka 2. člena ZSPJS), ki ga za plačne podskupine od A1 do J3 objavi Vlada Republike Slovenije (tretji odstavek 7. člena ZSPJS), v skladu z zakonom, podzakonskim predpisom, splošnim aktom organa ali kolektivno pogodbo, pri čemer ta katalog zajema tudi tarifni razred in plačni razred delovnega mesta (četrti odstavek 7. člena ZSPJS). Po prvem odstavku 8. člena ZSPJS izražajo tarifni razredi stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost. Tarifni razredi so določeni v nadaljnjem, tretjem odstavku 8. člena ZSPJS glede na uspešno končano izobraževanje oziroma pridobljeno usposobljenost (ki je praviloma potrebna za opravljanje dela). Zahtevnost delovnega mesta se določa z zahtevnostjo nalog in iz njih izhajajočo zahtevano usposobljenostjo (zahtevana strokovna izobrazba, potrebna dodatna znanja in izkušnje ...) kar izhaja iz drugega odstavka 9. člena ZSPJS. Po 49.a členu ZSPJS se za določitev plačnega razreda javnega uslužbenca na podlagi tega zakona opravi prevedba nominalnih zneskov osnovnih plač, določenih za delovna mesta oziroma nazive, in nominalnih zneskov osnovnih plač javnih uslužbencev po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do izplačila plače po tem zakonu.

Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da je treba pri določitvi plač po ZSPJS upoštevati predpisano in doseženo stopnjo strokovne izobrazbe za določeno delovno mesto, razen v primerih, ki so izrecno določeni z zakonom (npr. 14. člen ZSPJS). Z Aneksom h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 60/08), ki je bil sklenjen na podlagi drugega odstavka 13. člena ZSPJS, so pogodbene stranke določile in uvrstile delovna mesta (in nazive) plačne skupine E (torej delovna mesta na področju zdravstva – 7. člen ZSPJS). Med te spadajo tudi delovna mesta plačne podskupine E3 (medicinske sestre, babice in tehniki zdravstvene nege).

Pritožbeno sodišče ob tem ugotavlja, da v predlogu sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki (priloga A7, B2) niti ni predvideno delovno mesto srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II (E035013), na katero se nanašata izpodbijana aneksa k pogodbi o zaposlitvi, sta pa predvideni delovni mesti srednja medicinska sestra v negovalni enoti in srednja medinska sestra v specialistični ambulanti (E035017, E035022), za kateri se zahteva V. stopnja strokovne izobrazbe. Poleg tega je predvideno delovno mesto diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II (E037019) z zahtevano VII/1. stopnjo strokovne izobrazbe, na katerem lahko delo opravlja diplomirana medicinska sestra. Tožeča stranka takšne strokovne izobrazbe nima.

Tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni navedla, kdaj je sprejela predlagano sistemizacijo, niti sistemizacije ni predložila v celoti. Zato ni mogoče preizkusiti, ali je tožeči stranki z aneksom pravilno določila plačo za (sistemizirano) delovno mesto, na katerem delo opravlja in za katerega ima ustrezno strokovno izobrazbo.

Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ugotoviti, ali sta bila tožeči stranki ponujena aneksa k pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto srednja medicinska sestra v intenzivni terapiji I, II zakonita glede na stopnjo (in vrsto) strokovne izobrazbe, ki jo ima, in glede na stopnjo oziroma vrsto strokovne izobrazbe, ki se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva.

Sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo, ker je zaradi zmotne uporabe določb ZSPJS, ZJU, ZDR in ZZDej štelo, da bi morala tožena stranka pri oblikovanju izpodbijanih aneksov (torej v zvezi s prevedbo plače) upoštevati dejansko delo tožeče stranke. Ker je ostalo zaradi tega dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj izpodbijana sodba o odločilnem dejstvu (pravilnost prevedbe ob upoštevanju dosežene strokovne izobrazbe tožeče stranke) nima razlogov, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Ocenilo je, da glede na naravo stvari in okoliščine primere ugotovljenih pomanjkljivosti ne more samo odpraviti.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenih izhodišč pritožbenega sodišča dopolniti dokazni postopek (predvsem pridobiti veljavno sistemizacijo delovnih mest pri toženi stranki) ter ugotoviti, če sta bila izpodbijana aneksa h pogodbi o zaposlitvi zakonita.

Glede na opisno postavljen tožbeni zahtevek, ki ni izvršljiv, bo moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko v okviru materialnega procesnega vodstva (285. člen ZPP) tudi pozvati, da prikrajšanje pri plači, ki ga uveljavlja, določno (zneskovno) opredeli. Kot utemeljeno opozarja tožena stranka v pritožbi, sodba, s katero je ugodeno opisno določenemu tožbenemu zahtevku, ni izvršljiva. Tožbeni zahtevek, ki se glasi na plačilo, mora biti izražen v denarnem znesku. To seveda velja le, če bo sodišče prve stopnje ponovno zavzelo stališče, da sta izpodbijana aneksa k pogodbi o zaposlitvi nezakonita in da je tožeča stranka upravičena do višje plače.