Jedro

Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisani kot lastnik.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je na Okrajno sodišče v Tolminu podala predlog za razglasitev pogrešanca za mrtvega (N 2/2022).

2. Okrajno sodišče v Tolminu je Vrhovnemu sodišču zadevo predložilo zaradi določitve krajevno pristojnega sodišča. Prilaga vlogo predlagateljice, iz katerega izhaja, da na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti datuma ter kraja rojstva pogrešanega. Prav tako niso znani podatki o smrti pogrešanega in njegovih dedičih. Znano je le to, da je pogrešani v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnin v katastrski občini 2249 Volče. Na podlagi šestega odstavka 11. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) Vrhovnemu sodišču predlaga, naj določi krajevno pristojno sodišče v navedeni zadevi.

3. Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Tolminu.

4. Krajevna pristojnost v nepravdnem postopku se po splošnem pravilu o pristojnosti ravna po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, proti kateri je vložen predlog. Če ta okoliščina ni znana, Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 določi krajevno pristojno sodišče, če je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije.

5. Na podlagi 16. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katere državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP. To je pravo stalnega prebivališča, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, se upošteva pravo začasnega bivališča, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije. Glede na prvi odstavek drugega člena ZMZPP se pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.

6. Sodišče Republike Slovenije je izključno pristojno za razglastitev pogrešanega slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče (78. člen ZMZPP). Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisani kot lastnik.1 1 Primerjaj podobne zadeve, o katerih je na podlagi šestega odstavka 11. člena ZNP-1 odločilo Vrhovno sodišče. Gre npr. za sklepe I R 47/2020, I R 176/2020, I R 175/2021.