Jedro

Za razjasnitev dejanskega stanja pa sodišče tudi ni bilo dolžno opraviti ogleda stanovanja nasprotne udeleženke, saj slednja, ki zatrjuje, da jo doma nadzira sin, sedaj v svoji blodnjavi simptomatiki, navaja, da jo s kamerami nadzirajo tudi v bolnišnici, kar pritrjuje ugotovitvam izvedenca, da je pri nasprotni udeleženki podana akutna blodnjava motnja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.O stroških postopka bo odločalo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko zadržalo v oddelku pod posebnim nadzorom UKC X brez privolitve v nujnih primerih za čas treh tednov, šteto od 4. 4.2024 do 25. 4. 2024.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka po svojem pooblaščencu. Navaja, da ni podan niti en pogoj za to, da se jo zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom. Na oddelku z njo nimajo nobenih težav, do sedaj ni bila hospitalizirana, dejansko je potrebno izvesti diagnostiko, da se ugotovi ali je pri njej podana kakšna duševna motnja in da se ji predpišejo primerna zdravila. Diagnostika se lahko izvede ambulantno, prav tako se lahko terapija predpiše ambulantno in zaradi izvedbe diagnostike ni potrebno zadržanje udeleženke na zaprtem oddelku proti njeni volji. Nesporno je, da doživlja osebno stisko, saj je upokojenka, stara 73 let, ki ima težave s sinom odvisnikom in je na stara leta ostala brez lastniškega stanovanja. Zgolj spori s čistilko in sosedi na navedeno ne morejo vplivati oz. slednji niso izkazani. Blodnje nasprotne udeleženke niso dokazane, sodišče ni opravilo ogleda stanovanja, da bi se prepričalo o tem, da ji sin nastavlja kamere. Takšno pridržanje pa pomeni hud poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine nasprotne udeleženke, pri njej pa tudi ni podana izjemno huda duševna bolezen, saj slednja pri njej sploh še ni diagnosticirana. Sodišče se zgolj pavšalno sklicuje, da vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno in odločilna dejstva sodišča prve stopnje sploh ni presojalo. Odločitev sodišča je preuranjena, zato predlaga, da sodišče druge stopnje odloči, da se nasprotna udeleženka ne zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V skladu s 30. členom Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v zvezi s 366. in 350. členom ZPP, je pritožbeno sodišče preizkusilo pritožbo v mejah pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi in vrsti nepravdnega postopka. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo nobene uradoma upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka. Izpodbijani sklep ima vse razloge in se ga da preizkusiti tako, da očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe materialnega prava.

5.Po določbi 53. člena ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona. Prvi odstavek 39. člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). V kolikor manjka eden od naštetih pogojev zdravljenje osebe pod posebnim nadzorom brez njene privolitve ni dopustno.

6.Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, da je pri nasprotni udeleženki podana duševna motnja - akutna blodnjava motnja (diagnoza F23.30), katero je ugotovil, po osebnem pregledu nasprotne udeleženke in medicinske dokumentacije, izvedenec psihiatrične stroke A. A., dr. med., spec. psih., ki je nasprotno udeleženko ocenil kot vznemirjeno intrapsihično napeto s preganjalnimi vsebinami, ki so bile sprva vezane na njenega sina (ki bi ji naj kradel in nadzoroval s kamerami), kasneje pa so se preusmerile na osebje v bolnišnici, je nezaupljiva, težje obvladljiva, kakršnekoli težave zanika. Prav tako je njen lečeči zdravnik izpovedal, da nasprotna udeleženka iznaša preganjalne nanašalne blodnjave do okolice in da pri njej zaenkrat kliničnega pregleda ni bilo mogoče opraviti, saj se je zelo vznemirila in ni hotela sodelovati. Izvedenec je nadalje zaključil, da je zadržanje nasprotne udeleženke na oddelku utemeljeno zaradi hude duševne motnje, v posledici katere ogroža svoje zdravje v primeru, da slednje ne bo zdravljeno. Še vedno je fluridno blodnjava, umika se iz okolice, prav tako ima znižano frustracijsko toleranco, v posledici duševne bolezni pa ima tudi hudo moteno realitetno kontrolo in sposobnost obvladovanja svojega vedenja. Izvedenec je tudi zaključil, da trenutno, zaradi njene nesposobnosti sodelovanja pri zdravljenju, ambulantno zdravljenje oz. zdravljenje v nadzorovani obravnavi ni mogoče.

7.Na podlagi ugotovitev izvedenca in lečečega zdravnika, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri nasprotni udeleženki podana duševna motnja - akutna blodnjava motnja, v posledici katere huje ogroža svoje zdravje v primeru, da slednje ne bo zdravljeno, zato je potrebno zadržanje nasprotne udeleženke na oddelku za obdobje treh tednov, ko je mogoče pričakovati umiritev ter izboljšanje psihičnega zdravljenja nasprotne udeleženke ter opraviti ustrezno diagnostiko.

8.Glede na pritožbene navedbe sodišče druge stopnje še dodaja, da nima prav pritožba, da je ugotovitev izvedenca glede obstoja duševne motnje neutemeljena, saj pri njej še ni bila opravljena diagnostika. Izvedenec je obrazloženo pojasnil zakaj je pri pritožnici podana duševna motnja akutna blodnjava motnja, za natančnejšo diagnostiko pa je potreben dodaten čas. Prav tako zaključki sodišča ne temeljijo na navedbah sina nasprotne udeleženke, ki je tudi sam psihiatrični bolnik in odvisnik od težkih drog, ampak na ugotovitvah izvedenca in lečečega zdravnika. Izvedenec pa je tudi natančno pojasnil zakaj diagnostika in ambulantno zdravljenje trenutno nista mogoče. Za razjasnitev dejanskega stanja pa sodišče tudi ni bilo dolžno opraviti ogleda stanovanja nasprotne udeleženke, saj slednja, ki zatrjuje, da jo doma nadzira sin, sedaj v svoji blodnjavi simptomatiki, navaja, da jo s kamerami nadzirajo tudi v bolnišnici, kar pritrjuje ugotovitvam izvedenca, da je pri nasprotni udeleženki podana akutna blodnjava motnja. Sodišče prve stopnje pa se tudi ni zgolj pavšalno sklicevalo, da dejstva ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, saj je pri tem jasno sledilo izvedencu, ki je pojasnil, da nasprotna udeleženka zaradi zanikanja obstoja bolezni in nepripravljenosti sodelovanja pri diagnostiki, slednje ambulanto ni mogoče izvrševati.

9.S tem je po oceni sodišča druge stopnje takšen ukrep tudi v skladu z Ustavo Republike Slovenije in ne pomeni pretiranega posega v pravico do osebne svobode in do varstva duševne integritete nasprotne udeleženke, zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.V kolikor pa se bo zdravstveno stanje nasprotne udeleženke v času zdravljenja toliko izboljšalo, da ne bo več razlogov za zadržanje na varovanem oddelku, pa bo nasprotna udeleženka lahko predčasno iz slednjega tudi odpuščena (prvi odstavek 78. člena v zvezi z 71. členom ZDZdr).

11.O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s posebnim sklepom sodišča prve stopnje (68. člen ZDZdr v zvezi z 51. členom ZDZdr).

12.V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZNP-1 je v zadevi odločil senat.