Jedro

Po 4. odstavku 62. člena ZUN investitor pridobi pravico pričeti s priglašenimi deli šele po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del. Tožnika v obravnavani pritožbi enako kot v vseh dosedanjih vlogah zatrjujeta, da sta pred pričetkom spornih del sicer podala vlogo za priglasitev del, o kateri pa do dneva pritožbe zoper izpodbijano sodbo ni bilo odločeno. Ob takšnih okoliščinah pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnika pred pričetkom del, niti ob izdaji obravnavane inšpekcijske odločbe nista imela ustreznega upravnega dovoljenja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 2.8.2000. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo urbanističnega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana, Inšpekcijske pisarne D. z dne 6.4.2000, s katero je bilo tožnikoma med drugim naloženo, da morata v roku 30 dni po prejemu te odločbe odstraniti prizidek in nadstrešek, ki sta v gradnji na zemljišču s parc. št. 1646/77 in 1646/652 k.o. T., in sicer prizidek na JV delu obstoječe garaže, medprostora in deloma stanovanjske hiše v tlorisnih dimenzijah 3,35 x 8,60 m, v masivni, pritlični izvedbi, in nadstrešek med obstoječo garažo in stanovanjsko hišo v tlorisnih dimenzijah 4,40 x 2,40 m ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na lastne stroške.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da ni sporno, da sta tožnika investitorja obravnavanega posega v prostor, zanj pa nista pridobila nobenega upravnega dovoljenja.

Tožnika namreč sama pritrjujeta tej ugotovitvi, to pa potrjujejo tudi podatki v upravnih spisih. Ob tako ugotovljenih dejanskih okoliščinah je organ prve stopnje ravnal prav, ko je izdal odločbo na podlagi 1. odstavka 73. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84, 37/-85 in 29/86 ter Uradni list RS št. 26/90, 3/91, 18/93, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97, v nadaljevanju: ZUN). Ugovori tožnikov, ki se nanašajo na motive za sporno gradnjo in na zatrjevanje, da so tudi drugi gradili brez upravnih dovoljenj, pa v tej zadevi niso pravno pomembni. Tudi ugovor, da sta tožnika sprožila ustrezne postopke za pridobitev dovoljenja, ne vpliva na odločitev v tej zadevi, saj je legalizacija objekta mogoča le na podlagi pravnomočnih oziroma dokončnih upravnih dovoljenj, v obravnavani zadevi pa tako dovoljenje v času prvostopne inšpekcijske odločbe ni bilo izdano.

Tožnika vztrajata pri vseh navedbah, podanih v dosedanjih vlogah, in predlagata, da jih pritožbeno sodišče upošteva v tej pritožbi.

Posebej navajata, da je nesprejemljivo stališče, da se o tako pomembni zadevi kot je rušitev objekta, odloča v skrajšanem postopku. Upravni organ bi moral obema investitorjem dati možnost, da se izjavita o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02, ZUP) v 44. členu določa, da mora upravni organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi odločba lahko vplivala. Tožnici B.C., ki sploh ni bila zaslišana, pa ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Ni pravilna ugotovitev sodišča, da sta investitorja gradila brez upravnega dovoljenja, saj tožnika ves čas navajata, da sta dne 29.2.2000 pristojni upravni enoti priglasila izvajanje del. Ker upravni organ doslej ni izdal ne pozitivne ne negativne odločbe, sta pričela z gradbenimi deli. S tem, da sta dela na lastniški zemlji priglasila pristojnemu organu, sta tožnika ubrala legalno pot, zato ne moreta nositi posledic, ker pristojni organ ni opravil svojega dela. Sodišče prve stopnje pa tudi ni odgovorilo na navedbe tožnikov o uporabi Odloka občine D. o določitvi pomožnih objektov, saj ta določa gradnjo pomožnih objektov, za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in zadošča predhodna priglasitev del. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbo. Sporni ukrep urbanistične inšpekcije je bil izdan na podlagi 1. odstavka 73. člena ZUN. Ta določa, da v primeru, ko se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, organ urbanistične inšpekcije odredi, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da sta investitorja gradila brez upravnega dovoljenja. Po 4. odstavku 62. člena ZUN namreč investitor pridobi pravico pričeti s priglašenimi deli šele po pravnomočnosti odločbe o dovolitvi priglašenih del. Tožnika pa v obravnavani pritožbi enako kot v vseh dosedanjih vlogah zatrjujeta, da sta pred pričetkom spornih del sicer podala vlogo za priglasitev del, o kateri pa do dneva pritožbe zoper izpodbijano sodbo ni bilo odločeno. Ob takšnih okoliščinah pa je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnika pred pričetkom del niti ob izdaji obravnavane inšpekcijske odločbe nista imela ustreznega upravnega dovoljenja. Po presoji pritožbenega sodišča pa se tožnika tudi ne moreta uspešno sklicevati na molk organa v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja, saj ima na podlagi 4. odstavka 222. člena ZUP morebitni molk organa, enake posledice kot da je bil zahtevek zavrnjen. Ker sta tožnika torej z deli pričela preden sta pridobila ustrezno pravnomočno upravno dovoljenje, tega pa tudi ob izdaji inšpekcijske odločbe nista imela, sta po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje in pred njim tožena stranka pravilno presodila, da je izrečeni ukrep urbanističnega inšpektorja pravilen in zakonit. Na odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati ugovori, ki se nanašajo na Odlok občine D. o graditvi pomožnih objektov, saj je ta predpis odločilen v postopku za izdajo dovoljenja, ki pa je povsem ločen od obravnavanega postopka. Pritožbeno sodišče tudi meni, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka v upravnem sporu, ker ni posebej odgovorilo na ugovore o uporabi Odloka občine D. o določitvi pomožnih objektov. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo pravilne razloge, zaradi katerih je presodilo, da je obravnavani inšpekcijski ukrep po 1. odstavku 73. člena ZUN pravilen in zakonit, pri tem pa je vsebinsko obravnavalo ter se opredelilo do vseh bistvenih tožbenih navedb. Sodišču prve stopnje pa ni treba odgovarjati na tiste tožbene navedbe, ki za odločitev niso pomembne, saj je iz razlogov sodbe o odločilnih dejstvih razvidno, da se je sodišče seznanilo z argumenti in ugovori stranke in da jih je obravnavalo.

Po presoji pritožbenega sodišča se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo tudi na določbo 76. člena ZUN, ki izrecno določa, da organ urbanistične inšpekcije odloča o inšpekcijskem ukrepu v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, zato niso podane zatrjevane bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu.

Ker razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, niti razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.