Jedro

ZIZ postopka dokazovanja pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ne ureja. Nalaga le, da cenitev opravi sodni cenilec (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Zaradi tega je v postopku dokazovanja potrebno smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZIZ). Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo (tretji odstavek 253. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vrednost nepremičnine, v zemljiški knjigi vpisane z ID znakom ..., k.o. ..., v solasti dolžnikov B. in M. Š., vsakega do 1/2 celote, na dan cenitve 6. 11. 2013, 150.000,00 EUR.

2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sodišče naj bi kršitev storilo s tem, ko mu ni vročilo cenilnega poročila, na katerega se sklicuje v sklepu. Dolžnik cenitve nikoli ni prejel in z njeno vsebino ni seznanjen. S takim ravnanjem sodišča mu je bila kršena pravica do obveščenosti - seznanitve s cenitvijo in možnost, da zoper cenitev poda pripombe. Izpostavlja še, da je solastnik do 1/2 nepremičnine, medtem ko je solastnica druge polovice njegova mati M. K. V sklepu bi tako morala biti zapisana tudi ugotovljena vrednost polovice nepremičnine, ki pripada dolžniku in ki je predmet izvršbe v tem postopku. Prereka samo cenitev, saj cenilec nikoli ni prestopil praga stanovanjske hiše in ni videl njenih posameznih prostorov. Opozarja, da ima dolžnik polovico stanovanjske hiše ločeno in popolnoma zase. Ne strinja se z višino ugotovljene vrednosti nepremičnine. Meni, da je cenilec ocenil nepremičnino previsoko in se sklicuje na podatke GURS-a, po katerem znaša vrednost celotne nepremičnine 85.000,00 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZIZ postopka dokazovanja pri ugotavljanju vrednosti nepremičnine ne ureja. Nalaga le, da cenitev opravi sodni cenilec (drugi odstavek 178. člena ZIZ). Zaradi tega je v postopku dokazovanja potrebno smiselno uporabiti določbe ZPP (15. člen ZIZ).

5. Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo cenilca in glede te opredelijo (tretji odstavek 253. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Med listinami v spisu ni dopisa, s katerim bi sodišče dolžnika obvestilo, da ga seznanja s cenilnim poročilom in ga pozvalo, da v postavljenem roku poda pripombe nanj. Prav tako na vročilnici, pripeti k l. št. 105, v nasprotju z odredbo sodišča na l. št. 105, kjer je odrejeno, da se dolžniku vroči drugopis cenilnega poročila, ni navedena kot vsebina sodnega pisanja cenilno poročilo, temveč le sklep o stroških cenilca z dne 14. 11. 2013 („sklep STR. CEN. 14. 1. 2013“). Vročitev cenilnega poročila na podlagi podatkov v spisu ni izkazana. Z opustitvijo vročitve je sodišče storilo v pritožbi očitano kršitev, to je kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžniku je onemogočilo, da se seznani s cenilnim poročilom in da se do njega opredeli ter poda morebitne pripombe pred izdajo izpodbijane odločitve. V izpodbijanem sklepu je namreč sodišče odločitev o ugotovitvi vrednosti v celoti oprlo na izveden dokaz, to je na cenilno poročilo cenilca.

7. V posledici ugotovljene kršitve je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugotovljene kršitve glede na naravo ni moglo samo sanirati.

8. Ker dolžnik s cenitvijo ni bil seznanjen, bo prvostopenjsko sodišče z vročitvijo cenilnega poročila dolžniku in s pozivom, da v postavljenem roku poda morebitne pripombe, s čimer mu bo dana možnost opredeliti se do cenitve, opustitev vročitve odpravilo. V primeru podaje pripomb bo moralo oceniti, ali je s podanimi pripombami uspel povzročiti dvom v popolnost in pravilnost cenitve cenilca oziroma ali je cenilno poročilo dovolj izčrpno in jasno. Po potrebi bo cenilca seznanilo s pripombami in ga pozvalo na pojasnitev ali morebitno dopolnitev cenitve ter nato v zadevi znova odločilo.

9. Pri tem bo moralo biti pozorno na to, na kar pritožba pravilno opozarja, da je predmet izvršbe v postopku In 708/2011, kjer teče izvršba le zoper dolžnika, zgolj 1/2 nepremičnine v solasti dolžnika. V sklepu o ugotovitvi vrednosti bo moralo, razen ugotovljene vrednosti celotne nepremičnine, ugotoviti tudi ločeno vrednost tega dela nepremičnine, kakor tudi druge polovice nepremičnine, ki je v solasti dolžnice in katera predmet izvršbe je v pristopljenih postopkih.

10. V posledici razveljavljene odločbe, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo in vrnitve zadeve v nov postopek, je sprejeta odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom. Ta je pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).