Jedro

Toženka se v izpodbijanem sklepu sklicuje na 1. točko tarifne št. 39, ki določa nagrado za posvete, nasvete in mnenja, v 2. točki pa določa nagrado za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu. Iz izpodbijanega sklepa pa ne izhajajo razlogi za nepriznanje odvetniške nagrade v zavrnilnem delu. Kasnejša obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj bi bila v takem primeru kršena tožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 824/2019 z dne 5. 12. 2019 se odpravi v III. točki izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Toženka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR, povečane za 22% DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kranju (v nadaljevanju toženka) odvetniku A. A. (v nadaljevanju tožnik) priznalo nagrado v višini 19,03 EUR, pri čemer je v navedeni znesek vštet davek na dodano vrednost v višini 3,43 EUR (točka I. izreka), v točki II. izreka je toženka naložila plačilo priznanega zneska po dokončnosti sklepa na transakcijski račun odvetnika, v točki III. izreka pa je zavrnila nadaljnji zahtevek tožnika.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bil tožnik upravičencu B. B. z odločbo št. Bpp 824/2019 z dne 12. 11. 2019 dodeljen za nudenje brezplačne pravne pomoči od 13. 11. 2019 dalje, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje, in sicer zgolj za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Kranju z dne 30. 10. 2019, opr. št. EPVD 336/2019. Tožnik je po tem, ko je opravil razgovor s stranko z dopisom vrnil napotnico v katerem je navedel, da stranka ne želi vložiti pritožbe zoper sklep. Ker je napotnico podpisal tudi upravičenec je toženka štela, da se B. B. z navedbo strinja in je odvetnik s svetovanjem svojo storitev po odločbi opravil. Ker po mnenju toženke napotnica št. Bpp 824/2019 z dne 12. 11. 2019 s stroškovnikom ni bila izpolnjena v skladu z določbami Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) in obsegom opravljenega dela, tožniku ni bilo priznanih priglašenih 150 točk za šest e-mailov stranki, saj je priglašeni strošek že zajet v pravnem svetovanju. Tožniku se namesto priglašenih 100 točk za pregled zadeve in posvet s stranko prizna 25 točk, saj tožnik ni z ničemer izkazal dolžine posveta (točka 1. tarifne številke 39 OT skladno s petim odstavkom 17. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdv). Tožniku so bili priznani materialni stroški v višini 1 točke (2% od vrednosti storitve do 1000 točk – tretji odstavek 11. člena OT). Skupno je bilo tožniku priznanih 26 odvetniških točk, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR znaša 15,60 EUR s pripadajočim 22% DDV v višini 3,43 EUR, skupaj 19,03 EUR.

3. Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu s katero izpodbija zavrnilni del izpodbijanega sklepa, zaradi vseh razlogov po določbah Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po mnenju tožnika je toženka napačno odmerila stroške nudenja Bpp, ker tožniku ni priznala 150 točk iz naslova priglašenih šestih e-mailov stranki (skupaj je bilo e-mailov več kot 15), 100 točk nagrade za pregled zadeve (gre za sklep), saj tožnik upravičenca za Bpp predhodno ni zastopal in se je moral seznaniti z zadevo in celotno sodbo-sklep, študij pa je trajal uro in pol, priznati pa bi mu morala še 100 točk nagrade za posvet s stranko in telefonske razgovore s stranko (skupaj je teh bilo več kot pet, ki so trajali skupaj eno uro). Glede na ostale izvajalce brezplačne pravne pomoči je bil diskriminiran, saj so bili njim takšni stroški priznani, s tem pa mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v povezavi s 1. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Izpodbijani sklep je tudi neobrazložen in se ga ne da preizkusiti, saj je tožena stranka pavšalno navedla, da drugi priglašeni stroški niso bili potrebni, pri tem pa se ni izjasnila zakaj naj ne bi bili potrebni in kateri stroški niso priznani. Ker toženka tožniku ni priznala druge nagrade, bi po tarifni številki 39 OT morala priznati stroške konference s stranko, kot samostojno opravilo. Pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 203/2016 v primerljivi zadevi. Tožnik predlaga naj sodišče po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi v delu, ki se nanaša na zavrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ter prizna priglašene stroške, podrejeno pa naj sklep odpravi in naj vrne zadevo toženki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je po opravljenem razgovoru z upravičencem, tožnik z dopisom dne 26. 11. 2019 vrnil izpolnjeno napotnico v kateri je navedel, da stranka ne želi vložiti pritožbe zoper sklep. Ker je napotnico podpisal tudi upravičenec je toženka štela, da se B. B. z navedbo strinja in je tožnik s svetovanjem svojo storitev po odločbi opravil. Iz napotnice opr. št. Bpp 824/2019 z dne 12. 11. 2019 in predloga za povrnitev stroškov zastopanja z dne 20. 11. 2019 je razvidno, da je tožnik priglasil 100 točk za pregled zadeve in posvet s stranko, 150 točk za šest e-mailov stranki, 2% materialnih stroškov in 22% DDV. Z izpodbijanim sklepom je organ za Bpp tožniku priznal 25 točk za pregled zadeve in posvet s stranko, materialne stroške v višini 1 točke in 22% DDV. Toženka pojasnjuje, da tožnik svojega predloga z ničemer ni utemeljil, oziroma izkazal višino priglašenih stroškov. Po naravi stvari je dokazno breme na strani odvetnika, da že ob predložitvi izpolnjene napotnice predloži tudi stroškovnik za opravljena dejanja z njihovo utemeljitvijo. Določba tretjega odstavka 26. člena ZBPP določa, da se za pravno svetovanje šteje preveritev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja, ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev in postopkov za njihovo zavarovanje. Po mnenju toženke je šest e-mailov stranki in svetovanje že vključeno v nagrado, ki je tožniku bila priznana z izpodbijanim sklepom, pri čemer po presoji toženke v pravno svetovanje štejejo tudi med prosilcem in odvetnikom izmenjana elektronska sporočila in so tako e-maili zajeti v priznanih 25 točkah. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5. Tožnik v odgovoru na tožbo s pripravljalno vlogo vztraja pri svojem predlogu in nasprotuje stališču toženke, da je pregled spisa in posvet s stranko zajet že v postavkah V. poglavja OT. Navedena storitev je zajeta v XXI. poglavje OT v tarifni številki 39/2, zato bi toženka morala tožniku navedeno postavko priznati.

6. Pripravljalna vloga je bila posredovana toženki.

7. Toženka in tožnik sta bila seznanjena z dopisom sodišča, da se lahko na podlagi 279. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) odpovesta glavni obravnavi. Toženka se je z vlogo z dne 8. 6. 2022 glavni obravnavi odpovedala. Tožnik pa na poziv sodišča ni odgovoril. **K točki I. izreka:**

8. Tožba je utemeljena.

9. Najprej sodišče v zvezi z očitki o diskriminaciji tožnika napram drugim upravičencem do BPP ugotavlja, da gre za pavšalne navedbe, saj tožnik ne navede, katerim upravičencem naj bi toženka teh dohodkov ne upoštevala, zato že iz tega razloga ni možno obravnavati teh pomislekov.

10. Toženka je tožniku priznala le 25 točk od priglašenih 100 točk za posvet s stranko po točki 1. tarifne številke 39 OT in ni mu priznala priglašene stroške za šest e-mailov, ki jih je poslal svoji stranki. V obrazložitvi sklepa je v zvezi s tem navedeno, da tožnik do teh stroškov ni upravičen, saj so priglašeni stroški že zajeti v pravnem svetovanju, nižje število priglašenih točk glede posveta s stranko pa je bilo tožniku odmerjeno, ker tožnik ni izkazal dolžine posveta. V tem delu sklep ni dovolj obrazložen, da bi se ga dalo preizkusiti.

11. Prvi odstavek 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zahteva, da obrazložitev odločbe obsega: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Toženka pa v obrazložitvi ni določno pojasnila razlogov, s katerimi je delno zavrnila tožnikov predlog za odvetniško nagrado. Tarifna številka 39 sodi v XXI. poglavje OT in nosi naslov Nasveti, mnenja in udeležba na konferencah, pregledi spisov in listin ter ima skupno 8 točk. Toženka se v izpodbijanem sklepu sklicuje na 1. točko tarifne št. 39, ki določa nagrado za posvete, nasvete in mnenja, v 2. točki pa določa nagrado za preglede spisov, listin in druge dokumentacije ter za sestavo poročila o pregledu. Kot že rečeno, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo razlogi za nepriznanje odvetniške nagrade v zavrnilnem delu. Kasnejša obrazložitev v odgovoru na tožbo ne more nadomestiti pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj bi bila v takem primeru kršena tožnikova pravica do učinkovitega pravnega sredstva.

12. Po navedenem sodišče ugotavlja, da so bila v obravnavani zadevi bistveno kršena pravila postopka, zaradi česar izpodbijanega dela odločbe ni mogoče preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z 2. točko prvega odstavka in tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. Zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep v III. točki izreka odpravilo in v tem delu zadevo, skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, vrnilo toženki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti ob upoštevanju stališč iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

13. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1) **K točki II. izreka:**

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 opravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik zato mu je sodišče skladno z določbo drugega odstavka 3. člena citiranega pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR, ter 22% DDV.