22. 10. 2009

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Damjan Brilej, Velenje, ki ga zastopa Darko Repenšek, odvetnik v Velenju, na seji 22. oktobra 2009

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper odločbo Višjega sodišča v Kopru št. PRpv 63/2006 z dne 23. 6. 2006 v zvezi z odločbo Okrajnega sodišča v Piranu št. PRs 1339/04 z dne 19. 1. 2005 se zavrže.

2.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper pravnomočno odločbo o prekršku, s katero sta mu bili izrečeni denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zatrjuje kršitev 22. člena Ustave in pri utemeljevanju te kršitve poleg neobrazloženosti prvostopenjske odločbe izpostavlja neupoštevanje določb o zastaranju. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-762/03 z dne 7. 4. 2005 (Uradni list RS, št. 46/05 in OdlUS XIV, 39). Navaja, da je bila odločba Višjega sodišča odpravljena na njegov naslov po tem, ko je že nastopilo absolutno zastaranje postopka o prekršku, tako da se ne on ne njegov zagovornik nista imela možnosti seznaniti z vsebino odločbe pred potekom zastaranja. Zato naj bi mu bila kršena pravica do poštenega postopka iz 22. člena Ustave, pa tudi 23. in 28. člen Ustave. Pritožnik predlaga Ustavnemu sodišču, naj izpodbijani odločbi v celoti razveljavi, postopek zoper njega ustavi in stroške naloži proračunu, Upravni enoti pa naloži vpis v evidenco vozniških dovoljenj.

2.Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Piranu št. PRs-1339/04.

3.Iz spisa je razvidno, da naj bi bil prekršek storjen 4. 8. 2004. Prvostopenjska odločba je bila izdana 19. 1. 2005, drugostopenjska odločba 23. 6. 2006. Absolutno zastaranje postopka o prekršku je nastopilo 4. 8. 2006. Okrajno sodišče je drugostopenjsko odločbo prejelo 10. 7. 2006. Okrajna sodnica je 24. 7. 2006 odredila odpravo odločbe in njeno izvršitev. Okrajno sodišče je drugostopenjsko odločbo odpravilo pritožniku in njegovemu zagovorniku 16. 8. 2006. Pritožniku je bila drugostopenjska odločba vročena 25. 8. 2006, zagovorniku pa 16. 8. 2006. Drugostopenjska odločba je bila odpravljena 12 dni po nastopu absolutnega zastaranja postopka o prekršku.

B.

4.Ustavna pritožba je vložena zoper posamična akta, izdana v postopku o prekršku. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 55. člena določa, da ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. V drugem odstavku 55.a člena ZUstS je določeno, kdaj se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. V primeru, ko se z ustavno pritožbo izpodbijajo posamični akti, izdani v zadevah prekrškov, ustavna pritožba po četrti alineji drugega odstavka 55.a člena ZUstS ni dovoljena. Ustavno sodišče lahko izjemoma odloča o ustavni pritožbi v taki zadevi pod pogojem, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve (tretji odstavek 55.a člena ZUstS). Izjemno odločanje o ustavni pritožbi v manj pomembnih zadevah je torej mogoče, če je odločitev precedenčna z vidika standardov varstva človekovih pravic v teh zadevah.

5.Ustavno sodišče je v odločbi št. Up-762/03 že odločalo o ustavnopravnem pomenu instituta absolutnega zastaranja v kaznovalnem pravu, kamor sodi tudi pravo o prekrških. Svojo odločitev je v 10. točki obrazložitve odločbe št. Up-762/03 oprlo na naslednje stališče. Zapisalo je: "Glede na namen zastaranja ne zadošča, da državni organ pred iztekom zastaralnega roka izda odločbo, temveč mora imeti posameznik, na katerega se nanaša, tudi možnost, da se seznani z njeno vsebino. Zato mora državni organ pred pretekom absolutnega zastaralnega roka opraviti tudi vsa tista dejanja, ki so potrebna za to, da se prizadeti lahko seznani z vsebino odločitve, to pa pomeni, da mora odločbo znotraj zastaralnega roka vsaj odpraviti na njegov naslov." Iz navedenega stališča izhaja, da mora sodišče (državni organ) pravico do poštenega postopka iz 22. člena Ustave zagotoviti tudi s tem, da odločbo, s katero je bilo odločeno o pritožbi pritožnikovega zagovornika zoper prvostopenjsko odločbo, odpravi pritožniku pred iztekom absolutnega zastaralnega roka.

6.V tej ustavni pritožbi gre torej za ustavnopravno vprašanje, o katerem je Ustavno sodišče že odločilo v odločbi št. Up-762/03 in v njej postavilo standarde varstva človekovih pravic v tovrstnih zadevah. Na stališče, sprejeto v tej odločbi, se je Ustavno sodišče sklicevalo vsaj v naslednjih odločbah: št. Up-371/03 z dne 16. 6. 2005 (Uradni list RS, št. 62/05), št. Up-566/05 z dne 11. 5. 2006, št. Up-478/05 z dne 11. 5. 2006 (OdlUS XV, 104), št. Up-333/05 z dne 11. 5. 2006, št. Up-1183/05 z dne 25. 5. 2006, št. Up-548/05 z dne 25. 5. 2006, št. Up-516/05 z dne 25. 5. 2006, št. Up-855/05 z dne 25. 5. 2006 (Uradni list RS, št. 59/06), št. Up-1002/05 z dne 15. 3. 2007 in št. Up-1062/05 z dne 15. 3. 2007 (Uradni list RS, št. 31/07 in OdlUS XVI, 47). Če bi Ustavno sodišče o tej zadevi odločilo, bi lahko le še enkrat ponovilo stališče, ki ga je že sprejelo v navedeni precedenčni odločitvi. Taka ponovna odločitev Ustavnega sodišča pa, glede na navedeno v 4. točki obrazložitve tega sklepa, z vidika standardov varstva človekovih pravic v teh zadevah ne bi bila več precedenčna. Zato je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel, ker ni dovoljena (1. točka izreka).

7.Dejstvo, da Ustavno sodišče odloča o ustavnih pritožbah zoper posamične akte, izdane v zadevah prekrškov, le izjemoma (če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve), pa ne pomeni, da sodiščem pri odločanju ni treba spoštovati precedenčnih odločitev Ustavnega sodišča. Navedena zahteva izhaja že iz 2. člena Ustave in iz tretjega odstavka 1. člena ZUstS, ki določa, da so odločbe Ustavnega sodišča obvezne. To velja tudi za odločbe, sprejete v postopku z ustavno pritožbo. V prvi vrsti gre seveda za spoštovanje odločitve Ustavnega sodišča o vloženi ustavni pritožbi v zadevi, v kateri so bili izdani akti, izpodbijani z ustavno pritožbo. Hkrati pa gre tudi za upoštevanje tovrstne odločitve v vseh drugih konkretnih primerih. Za spoštovanje človekovih pravic je namreč bistveno, da sodišča upoštevajo stališča Ustavnega sodišča v svoji praksi. Sodniki so v skladu s 125. členom Ustave pri opravljanju sodniške funkcije sicer neodvisni, vendar so vezani na Ustavo in na zakon. Zato morajo imeti pri svojem odločanju ves čas pred očmi določbe o človekovih pravicah in o temeljnih svoboščinah, saj s svojimi postopki in z odločitvami uveljavljajo in varujejo človekove pravice in temeljne svoboščine. Vanje lahko posegajo le tedaj in toliko, kolikor to določata ali dopuščata Ustava ali po njenem pooblastilu zakon. Ker je po prvem odstavku 1. člena ZUstS Ustavno sodišče najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so sodišča dolžna pri svojih postopkih in v odločitvah ves čas upoštevati tudi stališča, ki jih v zvezi z varstvom človekovih pravic in temeljnih svoboščin sprejema Ustavno sodišče. Če se z njimi ne strinjajo, pa morajo to prepričljivo utemeljiti z ustavnopravnimi argumenti (podobno Ustavno sodišče v odločbi št. Up-314/99 z dne 12. 7. 2001, Uradni list RS, št. 64/01 in OdlUS X, 224).

8.V konkretnem primeru se je zastavilo vprašanje spoštovanja stališča Ustavnega sodišča v postopku o prekršku, končanem z odločitvijo pritožbenega sodišča. Po prvem odstavku 169. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) se zahteva za varstvo zakonitosti lahko vloži zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ta zakon ali predpis, ki določa prekršek. Zakon obdolžencu sicer ne daje pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko pa jo vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje (drugi odstavek 169. člena ZP-1). Prvi odstavek 11. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – ZDT) pa daje državnemu tožilcu možnost, da v primeru, ko vloži pravno sredstvo, zahteva, naj se izvršitev izpodbijane odločbe odloži ali prekine. To velja tudi v primeru, ko državni tožilec zoper pravnomočno odločbo o prekršku vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve Ustave. Tako bi se v primerih, kot je ta, zahteva po upoštevanju stališča Ustavnega sodišča iz odločbe št. Up-762/03 morala zagotoviti tudi v postopku odločanja sodišča o tem izrednem pravnem sredstvu. Zahtevo po spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin morajo namreč primarno upoštevati sodišča pri odločanju o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, vloga Ustavnega sodišča je v teh primerih subsidiarna. Pod pogoji, določenimi v ZUstS, pa imajo posamezniki možnost, da v postopku pred Ustavnim sodiščem dosežejo presojo sodne odločitve, ki takega stališča ne bi upoštevala.

9.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS, ki se po prvem odstavku 49. člena ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Senat Ustavnega sodišča je zato odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

10.Senat je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Mitja Deisinger ter člana dr. Ernest Petrič in dr. Ciril Ribičič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Mitja Deisinger Predsednik senata

[1]Poročevalec DZ, št. 14/07, str. 38.

[2]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[3]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[4]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[5]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[6]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[7]Objavljena na spletni strani Ustavnega sodišča <www.us-rs.si>.

[8]Odločitve je Ustavno sodišče sprejelo pred začetkom veljavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – ZUstS-A).