Jedro

Pri tožniku je nastopila popolna izguba delovne zmožnosti zaradi psihiatrične simptomatike in nanjo ne vplivajo posledice poškodbe pri delu. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da je vzrok I. kategorije invalidnosti poškodba pri delu in ima tožnik pravico do invalidske pokojnine, ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 19. 1. 2011 in št. ... z dne 20. 5. 2011, da je vzrok I. kategorije invalidnosti poškodba pri delu in ima tožnik pravico do invalidske pokojnine od 1. 1. 2011 dalje po odmerni odločbi, ki jo je dolžna izdati tožena stranka v roku 60 dni od pravnomočnosti sodbe, ter da je tožena stranka dolžna povrniti tožniku stroške postopka.

Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti posledica poškodbe pri delu. V kolikor se tožnik ne bi poškodoval v delovni nezgodi, bi lahko še vedno delal. Po mnenju tožnika je vzrok za nastanek invalidnosti I. kategorije izključno poškodba pri delu, ne pa ugotovljena paranoidna osebnostna motnja oziroma psihoorganski sindrom. Nezmožnost za opravljanje pridobitnega dela bi po prepričanju tožnika lahko pripisali bolezenskim motnjam le v primeru, če bi do razvoja bolezenskega stanja prišlo brez delovne nezgode, oziroma če bi tožnik zavestno povzročil takšno stanje. Tožnik meni, da so ortopedske omejitve, ki izvirajo iz delovne nezgode, povzročile izgubo delazmožnosti. Poudarja, da so lečeči psihiatri izpostavili predvsem ortopedske težave. Sodišče bi moralo po mnenju tožnika razloge za izgubo nezmožnosti za pridobitno delo ugotavljati z izvedencem ortopedske oziroma psihiatrične stroke. Dokončna ocena, kaj je pravno relevanten razlog za tožnikovo nezmožnost za delo, pa mora biti prepuščena sodišču. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami) pazi po uradni dolžnosti. Sodbo je ustrezno obrazložilo z dejanskimi kot tudi s pravnimi razlogi.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 5. 2011, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z 19. 1. 2011. Z navedeno odločbo je tožena stranka razvrstila tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu priznala pravico do invalidske pokojnine od 1. 1. 2011 dalje. V zadevi je sporno vprašanje vzroka invalidnosti I. kategorije. Tožena stranka je namreč odločila, da je vzrok invalidnosti bolezen, medtem ko tožnik meni, da je vzrok invalidnosti poškodba pri delu.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki je veljal v spornem obdobju, je v 63. členu določal, v katerih primerih gre za poškodbo pri delu. Gre za primer poškodbe, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan. Za poškodbo pri delu se šteje tudi poškodba, povzročena na način iz 1. alineje prvega odstavka 63. člena ZPIZ-1, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, na službeni poti ali na poti, da nastopi delo. Za poškodbo pri delu se šteje tudi obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan.

Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je bil tožnik s sodbo prvostopenjskega sodišča opr. št. Ps 556/2002 z dne 28. 10. 2005 razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni v 50 % in poškodbe pri delu v 50 % ter mu je bila priznana pravica do razporeditve oziroma zaposlitve na drugo ustrezno delo brez prenašanja in dvigovanja bremen z desnico nad 5 kg in nad nivo rame ter brez ponavljajočih se rotacijskih gibov v desnem zapestju s polnim delovnim časom od 8. 1. 2002 dalje. Kasneje so bili začeti postopki za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, nazadnje dne 14. 9. 2010, ko sta v predsodnem postopku mnenje podali najprej invalidska komisija I. stopnje dne 6. 12. 2010 ter nato še invalidska komisija II. stopnje dne 11. 5. 2011. Iz tega mnenja izhaja, da je bila pri tožniku podana III. kategorija invalidnosti zaradi deljenega vzroka, v novejši medicinski dokumentaciji pa je opisano stanje po artroskopski menisectomiji desnega kolena po zvinu, stanje po distorziji vratne hrbtenice, nekoliko omejena gibljivost v rami in v osnovi paranoidna osebnostna motenost z izrazito psihoorgansko spremenjenostjo in nekritičnostjo do bolezni. Somatske težave in stanje po poškodbi sicer prispevajo k zmanjšanju delovne zmožnosti, niso pa razlog za I. kategorijo invalidnosti.

Invalidska komisija II. stopnje je v sodnem postopku podala tudi dopolnilno mnenje, v katerem se je opredelila do medicinske dokumentacije v sodnem spisu (priloge A5 do A13). Svoje mnenje je ustrezno strokovno obrazložila. Ugotovila je, da so pri tožniku v ospredje stopile psihične težave, opisovana je paranoidna osebnostna motnja oziroma psihoorganski sindrom. Po proučitvi priloženih izvidov v sodnem spisu je ocenila, da je pri tožniku nastopila popolna izguba delovne zmožnosti zaradi psihiatrične simptomatike in nanjo ne vplivajo posledice poškodbe pri delu. Ni nobenih izvidov, iz katerih izhaja, da bi prizadetost gibal tožnika popolnoma onesposobila za delo. Pri podaji mnenj so sodelovali ustrezni specialisti glede na tožnikove zdravstvene težave kot na primer specialist medicine dela in specialist psihiater ter specialist ortoped, ki je bil kasneje tudi zaslišan. Pojasnil je, da so na zaključek o nastanku I. kategorije invalidnosti vplivale izključno psihiatrične diagnoze. Paranoidna osebnostna motnja se je stopnjevala in pridobila še druge atribute do te mere, da je izvedenka prof. dr. A.A. v izvedenskem mnenju z dne 20. 10. 2008 pri tožniku ob psihoorganskem sindromu, ki je bil diagnosticiran v B. Centru dne 19. 8. 2010, ter somatizaciji, torej zaradi psihičnih motenj, ugotovila popolno izgubo delovne zmožnosti.

Iz medicinske dokumentacije v spisu ne izhaja, da bi bila izguba zmožnosti za opravljanje pridobitnega dela posledica poškodbe pri delu. To ne izhaja iz izvida o psihiatričnem pregledu z dne 4. 8. 2009, kot zmotno prikazuje pritožnik, ki v pritožbi tudi na splošno navaja, da naj bi bila izključno poškodba pri delu v vzročni zvezi z invalidnostjo I. kategorije. Takšen zaključek nima podlage v izvedenih dokazih, pri čemer vpliv osebnostnih lastnosti na obstoj vzročne zveze kot ene od predpostavk odškodninske odgovornosti ni relevanten za razsojo v tem sporu. V obravnavanem primeru gre tudi po stališču pritožbenega sodišča, glede na skladna mnenja invalidskih komisij, izvedenskega mnenja z dne 20. 10. 2008, strokovnjakov B. Centra z dne 19. 8. 2010 ter predloženo medicinsko dokumentacijo, za pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je invalidnost I. kategorije posledica tožnikove bolezni. Ker je bilo dejansko vprašanje vzroka invalidnosti ustrezno razčiščeno, ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče dejansko stanje razčiščevalo še s postavitvijo sodnega izvedenca.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi stroške pritožbe.