Jedro

Tožnica je mlada ženska, pooperativne brazgotine jo motijo in negativno vplivajo na njeno samozavest. Iz tega naslova ji je priznana odškodnina v višini 1,9 PMNP.

Primarni strah je strah, ki nastane neposredno ob škodnem dogodku. Tožnica je sama izpovedala, da je po nezgodi prišla k zavesti šele v bolnišnici.

Tožnica je imela dodeljenega odvetnika na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena ZOdvT). Ker za odmero nagrade na podlagi 12. člena ZOdvT ni zakonske podlage, ni utemeljeno tožničino pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo njenih pravdnih stroškov odmeriti v skladu s 36. členom ZOdvT.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati odškodnino v znesku 8.334,99 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 30.928,99 EUR od 26. 3. 2013 do 25. 4. 2013, od zneska 11.316,99 EUR od 26. 4. 2013 do 23. 5. 2013 in od zneska 8.334,99 EUR od 24. 5. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je toženka dolžna v roku 15 dni v korist proračuna Republike Slovenije povrniti pravdne stroške tožnice v znesku 595,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Tožnica v pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da je upravičena še do 6.000,00 EUR odškodnine iz naslova nepremoženjske škode. V prometni nesreči z dne 24. 2. 2009 je bila namreč katastrofalno poškodovana. Sodišče ji je za vsako postavko nepremoženjske škode prisodilo zgolj 1.000,00 EUR več od nesporno izplačanega zneska s strani toženke. Glede na ugotovljen obseg pretrpljenih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem bi ji iz tega naslova moralo prisoditi še 2.500,00 EUR. Ne strinja se s prisojeno višino odškodnine za strah. Iz naslova strahu bi ji sodišče moralo prisoditi še 500,00 EUR. Ko se je dogodka zavedla, se je močno ustrašila za življenje in zdravje. Takrat je utrpela hud primarni strah. Izpovedala je, da je v bolnici prišla k zavesti in da ji je bilo grozno, ko ni vedela, kaj se je zgodilo. Dokler ji ni bilo pojasnjeno, kaj se je zgodilo, je trpela hud primarni strah. Tudi izvedenec se je izjasnil, da se do primarnega strahu težko objektivno opredeli. Menil je, da je najverjetneje, da je ob nesreči izgubila zavest. Ker ji sodišče ne bi smelo odvzeti pravice do primarnega strahu, bi moralo pri presoji višine odškodnine za strah upoštevati dejstvo, da je že v bolnici prišla k zavesti. Za ugotovljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti bi ji sodišče moralo prisoditi še 2.000,00 EUR. Ob škodnem dogodku je bila stara 24 let. Sedaj je kvaliteta njenega življenja zmanjšana. Izvedenec je ugotovil, da so ji poškodbe pustile trajne posledice v funkcionalnem smislu. Zaradi postkomoci-onalnega sindroma ima občasne težave s koncentracijo in glavobolom. Je intelektualka. Pri fizičnih obremenitvah ima težave, saj mora vanje vložiti več psihofizične aktivnosti. Ima deficit iztega levega kolena ter občasne bolečine v levem kolenu. To jo ovira pri dolgi in naporni hoji, teku, igrah z žogo in smučanju. Te aktivnosti lahko opravlja le v zmanjšanem obsegu. Sodišče ji neupravičeno ni verjelo, da je kvaliteta njenega življenja zmanjšana. Za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti bi ji sodišče moralo prisoditi še 1.000,00 EUR. Vse brazgotine jo kot mlado dekle motijo. Težave z izgledom trpi od štiriindvajsetega leta. Te težave jo bodo spremljale vse življenje. Je mlada in je rada lepa. Čeprav je sodišče natančno popisalo vse tožničine probleme in težave zaradi skaženosti, je navedlo, da je bila ob koncu obravnave stara enaintrideset let. Pri višini odškodnine je sodišče sicer upoštevalo tožničino mladost, je pa v konkretnem primeru bistveno, da je bila ob škodnem dogodku stara štiriindvajset let. Na dolžino sodnega postopka namreč ni imela vpliva. Nepravilna je stroškovna odločitev. Pravdni stroški ne bi smeli biti odmerjeni po določbah o brezplačni pravni pomoči. Toženka je plačala manj stroškov kot bi jih sicer morala. Tožnica bo morala vrniti vsa prejeta sredstva iz naslova brezplačne pravne pomoči. Službi za brezplačno pravno pomoč bo morala sredstva vračati iz prejete odškodnine. Toženka ima od tožničine brezplačne pravne pomoči neupravičeno korist. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3. Toženka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica je bila 24. 2. 2009 kot sopotnica v osebnem vozilu hudo telesno poškodovana v prometni nezgodi. Nezgodo je povzročila toženkina zavarovanka. Od toženke zahteva odškodnino na podlagi 179. člena OZ. Za pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ji je sodišče prve stopnje prisodilo 13.000,00 EUR (v pritožbi zahteva iz tega naslova še 2.500,00 EUR), za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 10.000,00 EUR (s pritožbo zahteva še 2.000,00 EUR), za strah 2.500,00 EUR (s pritožbo zahteva še 500,00 EUR) in za duševne bolečine zaradi skaženosti 2.000,00 EUR (s pritožbo zahteva še 1.000 EUR).

6. Za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom(1). Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo sta načelo individualizacije in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. V skladu s prvim načelom naj denarno zadoščenje glede na intenzivnost in trajanje duševnih bolečin in glede na vse konkretne okoliščine, ki se odražajo pri posameznem oškodovancu, v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednotno sorazmerje. Drugo načelo, ki odraža ustavni jamstvi o enakosti pred zakonom in o enakem varstvu pravic (14. in 22. člen Ustave), vzpostavlja sorazmerno enakost med več osebami glede na težo primera. Denarno ovrednotenje posameznikove prizadetosti zaradi posledic škodnega dogodka ob upoštevanju podobnih primerov v sodni praksi preprečuje, da bi šla odškodnina na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo.

O odškodnini za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem

7. V izpodbijani sodbi je na podlagi mnenja sodnega izvedenca prof. dr. X. X., dr. med. (v nadaljevanju izvedensko mnenje) ugotovljeno, da je tožnica utrpela zdrobljen zlom leve stegnenice, udarnino levih pljuč, vdor zraka v prsno votlino na levi strani, pretres možganov, udarnino obraza in predela leve zgornje veke ter udarnino levega kolena. Enajst dni je trpela stalne in občasne intenzivne ter stalne zmerne bolečine. Štiri mesece je trpela občasne zmerne bolečine. Ko so izzvenele srednje hude bolečine, je v vsem času zdravljenja trpela lažje bolečine. Občasne blage bolečine še vedno trpi. Najverjetneje bo tudi v prihodnje trpela občasne bolečine v levem kolenu, levem stegnu ter občasne glavobole. Tožničino zdravljenje je trajalo do maja leta 2012, skupaj torej 3 leta in 3 mesece. Med nevšečnostmi med zdravljenjem je sodišče upoštevalo, da je bila tožnica šestindvajset dni hospitalizirana. Zlom leve stegnenice je bil operativno oskrbljen. Napravili so ji operativno učvrstitev in namestitev kostnih odlomkov s posebnim vsadkom. Celjenje oziroma zdravljenje stegnenice je potekalo brez zapletov. Zdravljenje udarnine na obrazu in pretresa možganov je potekalo konzervativno z opazovanjem. V obdobju intenzivnih in zmernih bolečin je morala jemati sredstva proti bolečinam. Večkrat je bila izpostavljena manjšim dozam ionizirajočega sevanja. Ob dveh računalniških tomografijah glave je bila izpostavljena večjim dozam ionizirajočega sevanja. Opravila je magnetno resonanco kolena. V času zdravljenja je morala opraviti več terapij in zdravniških pregledov. Sedemkrat jo je ambulantno pregledal specialist travmatolog, enkrat specialist internist, enkrat specialist plastik in štirikrat specialist. Večkrat je morala trpeti prevezovanje ran. Nekaj dni je imela vstavljeno cevko v levo stran prsne votline. Opravila je več ciklusov ambulantno vodene fizikalne terapije, in sicer je bila štirinajst dni v zdravilišču ... Ambulantno fizikalno terapijo je opravila 44-krat. Prestala je dve operaciji v splošni anesteziji in dvakrat so ji odstranili šive iz operativnih ran. V času zdravljenja je morala počivati in mirovati. Po operaciji si je morala pri hoji pomagati z berglami mesec in pol. Nato je uporabljala še eno berglo dva do tri mesece. V času hospitalizacije po poškodbi je bila v obdobju enajst dni povsem odvisna od negovalnega osebja in vezana na njihovo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih aktivnosti. Po prihodu domov je še deset dni potrebovala večjo asistenco domačih pri vstajanju iz postelje, hoji po stopnicah, oblačenju spodnjih oblačil, zavezovanju čevljev, umivanju, pripravi hrane, prinašanju potrebščin iz trgovine in prevozih. V nadaljnjih treh mesecih je potrebovala pomoč domačih pri opravljanju gospodinjskih opravil, prinašanju potrebščin iz trgovine, pri prevozih na zdravniške preglede in pri hoji po stopnicah.

8. Po prepričanju pritožbenega sodišča predstavlja v okoliščinah konkretnega primera 13.000,00 EUR (12,8 plač)(2) pravično denarno odškodnino. Glede na ugotovljen obseg telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem je odmerjena odškodnina ustrezno umeščena med zneske odškodnin, ki so bili v sodni praksi prisojeni v primerljivih škodnih primerih(3). Tožnica se neutemeljeno zavzema za prisojo 2.500,00 EUR višje odškodnine iz tega naslova.

O odškodnini za strah

9. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da tožnica ni utrpela primarnega strahu. Ko je v bolnici prišla k zavesti, se je pri njej razvil intenziven sekundarni strah, ki je trajal približno en teden. Zmerni sekundarni strah je trajal približno tri mesece. Ko je lahko polno obremenjevala levo nogo in tuje pomoči pri osnovnih življenjih aktivnostih ni več potrebovala, je sekundarni strah postal blažji in je izzvenel približno po sedmih mesecih (skupno po približno desetih mesecih od škodnega dogodka). Občasen sekundarni strah lažje intenzitete je pri tožnici bil prisoten vse do operativne odstranitve vsadka v stegnenici v maju 2011. 10. Tožnica se s sklicevanjem na obstoj primarnega strahu ob škodnem dogodku neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine za 500,00 EUR. Tožnica namreč neutemeljeno meni, da je utrpela primarni strah, ko se je dogodka v bolnišnici zavedla. Primarni strah je namreč strah, ki nastane neposredno ob škodnem dogodku(4). Tožnica je sama izpovedala, da je po nezgodi prišla k zavesti šele v bolnišnici. Tudi izvedenec je bil mnenja, da je tožnica ob nezgodi najverjetneje izgubila zavest. Po prepričanju pritožbenega sodišča predstavlja 2.500 EUR (2,5 plač) v okoliščinah konkretnega primera pravično denarno odškodnino. V njej se ustrezno odraža dejstvo, da je zdravljenje poškodb potekalo brez zapletov in da je tožnica uspešno okrevala. Prisojena denarna odškodnina je glede na ugotovljeno intenzivnost sekundarnega strahu ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo(5).

O odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti

11. Tožnica je bila ob škodnem dogodku štiriindvajsetletna študentka tretjega letnika Fakultete za družbene vede. Bila je vajena samostojnega in aktivnega življenja. Delala je preko študentskega servisa, in sicer kot krupejka v casinoju. Ukvarjala se je s športom (smučanje, tek, kolesarjenje). V izpodbijani sodbi je na podlagi izvedenskega mnenja ugotovljeno, da so posledice poškodbe pri tožnici pustile trajne posledice v funkcionalnem smislu. Zaradi postkmocionalnega sindroma ima tožnica občasne težave s koncentracijo ter glavobole. Čeprav ima težave pri napornih fizičnih obremenitvah, je za večino takšnih aktivnosti sposobna. Ima minimalni deficit iztega levega kolena ter občasne bolečine v levem kolenu. Občasne blage bolečine jo ovirajo pri športnih aktivnostih na nogah (dolga in naporna hoja, tek, igre z žogo, smučanje). Zaradi patologij v levem kolenu čuti v tem kolenu občasne blage bolečine. Te bolečine se okrepijo, ko pri fizičnih (športnih) aktivnostih koleno bolj obremeni, kar jo odvrača od izvajanja teh aktivnosti. Teh aktivnosti ne zmore v večjem obsegu izvajati brez bolečin. V študij mora vložiti nekoliko več psihofizične aktivnosti.

12. Po prepričanju pritožbenega sodišča predstavlja v okoliščinah konkretnega primera 10.000,00 EUR (9,8 plač) pravično denarno odškodnino. V dosojeni odškodnini se ustrezno odraža dejstvo, da je tožnica po približno desetih mesecih od škodnega dogodka lahko ponovno začela delati preko študentskega servisa v casinoju kot krupejka in da je svoje študijske obveznosti ne glede na nezgodo redno izpolnjevala. Čeprav mora v določeni meri v študij in delo vlagati nekoliko več napora, njene študijske in delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka niso bistveno upadle. Ker se prisojena odškodnina nahaja na zgornji meji primerljivih škod, se tožnica neutemeljeno zavzema za njeno zvišanje za 2.000,00 EUR(6).

O odškodnini za duševne bolečine zaradi skaženosti

13. V izpodbijani sodbi je ugotovljeno, da je tožnica mlada ženska, da jo pooperativne brazgotine motijo in da negativno vplivajo na njeno samozavest. Tožnica ima nad levo grčo stegnenice 7 cm dolgo in 1 cm široko razvlečeno keloidno brazgotino. Pod njo ima še 3 cm dolgo in 2 mm široko srednje grobo brazgotino. Na zunanji strani levega stegna ima 12 cm dolgo in 3 mm široko razvlečeno brazgotino, ki je delno dvignjena nad nivo kože in bolj bledo zabarvana. Na zunanji strani stegna nad kolenskim sklepom ima še dve po 1 cm veliki in nekaj mm široki brazgotini. Navedene brazgotine so vidne z večje razdalje, kadar ima ta del telesa razkrit. Brazgotine so precej očitne in drugačne barve od kože. Poleg tega ima tudi manjšo brazgotino na levi strani prsnega koša. 14. Po prepričanju pritožbenega sodišča predstavlja v okoliščinah konkretnega primera za ugotovljen obseg nepremoženjske škode iz naslova skaženosti 2.000,00 EUR (1,9 plač) pravično denarno odškodnino. Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo vse okoliščine, na katere opozarja tožnica. Čeprav je v obrazložitvi navedlo, da je bila tožnica ob koncu glavne obravnave stara enaintrideset let, to ne pomeni, da pri presoji višine odškodnine ni upoštevano dejstvo, da je bila tožnica v času škodnega dogodka stara štiriindvajset let. Dosojena odškodnina je glede na ugotovljen obseg brazgotine in tožničino starost ustrezno umeščena med odškodnine za primerljivo škodo(7). Tožnica se neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine za 1.000,00 EUR.

15. Tožnica je imela dodeljenega odvetnika na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato je sodišče njegove stroške pravilno odmerilo z uporabo 36. člena Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZodvT)(8). Ker za odmero nagrade na podlagi 12. člena ZOdvT ni zakonske podlage, ni utemeljeno tožničino pritožbeno stališče, da sodišče ne bi smelo njenih pravdnih stroškov odmeriti v skladu s 36. členom ZOdvT(9).

16. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podane procesne in materialne kršitve, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Tožnica s pritožbo ni uspela in zato ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o njihovi zavrnitvi je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): 179. člen OZ.

Op. št. (2): Na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje (september 2016) je bila povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji 1.010,78 EUR.

Op. št. (3): Prim. odločbo VS RS II DoR 47/2016. Op. št. (4): Prim. D. Jadek Pensa, Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, str. 1033. Op. št. (5): Prim. sodbo VS RS II Ips 492/2004 z dne 25. 5. 2006. V tej zadevi je oškodovanec za bolj intenziven strah (poleg eno leto trajajočega sekundarnega strahu je ob škodnem dogodku utrpel tudi hud primarni strah) prejel odškodnino v višini 3 plač.

Op. št. (6): Prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 91/2006 z dne 22. 5. 2008 in sodbo VS RS II Ips 492/2004 z dne 25. 5. 2006. V obeh zadevah je bila oškodovancema za primerljiv obseg škode iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti prisojena nekoliko nižja odškodnina.

Op. št. (7): Prim. sodbo in sklep VS RS II Ips 91/2006 z dne 22. 5. 2008. V tej zadevi je oškodovanka za bistveno večji obseg skaženosti (oškodovanka je imela vidne brazgotine na obeh nogah in ima eno nogo krajšo od druge; oškodovanka tudi občasno rahlo šepa), prejela odškodnino v višini 2,7 plač.

Op. št. (8): Uradni list RS, št. 67/2008, 35/2009 - ZOdv-C, 2/2015. Op. št. (9): Prim. sklep VSL I Cp 1975/2016 z dne 19. 10. 2016.