Jedro

Sodišče pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne upošteva le okoliščin likvidnosti, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke.

V obravnavanem primeru ni dvoma, da toženka razpolaga s premoženjem, zaradi česar je na toženki, da v postopku trdi in izkazuje, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog toženke za delno oprostitev, dopustitev obročnega plačila oziroma odloga plačila sodne takse v znesku 513,00 EUR za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari.

2. Toženka je zoper sklep pravočasno vložila laično pritožbo, v kateri je pritožbeno sodišče pozvala, da ponovno preuči dejstva in okoliščine v obravnavni zadevi, saj iz njih izhaja opravičenost odloga za plačilo sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbami 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila sodne takse za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila takse (v delu, ki presega 44 EUR), ji odloži plačilo ali dovoli obročno plačilo takse, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih brez ogrožanja svoje dejavnosti tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj. Pri odločitvi mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke.

5. Toženka je v obravnavani zadevi svoj predlog utemeljevala z navedbami, da ima trenutno in že dalj časa velike likvidnostne težave, zaradi katerih je imela večkrat blokirane transakcijske račune, saj ne zmore pravočasno plačevati obveznosti do svojih dobaviteljev in obveznosti iz naslova davkov in prispevkov za zaposlene. Nadalje je navedla, da nima finančnih rezerv in nepremičninskega premoženja, oprema in inventar pa sta zastarela in prilagojena določeni (gostinski) lokaciji. Predlogu je toženka priložila izpis prometa na transakcijskih računih v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga, seznamom blokad transakcijskih računov ter zadnjo objavljeno bilanco stanja z dne 31. 12. 2022. 6. Iz izpisa prometa med 1. 2. 2023 in 30. 4. 2023 na treh transakcijskih računih, katere ima toženka odprte pri treh različnih bankah, izhaja, da toženka posluje na meji pozitivnega stanja, iz seznama blokad transakcijskih računov pa, da je imela transakcijske račune v zadnjem obdobju večkrat blokirane. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče opozarja, da je sodna praksa že zavzela jasno stališče, da dejstvo blokiranega transakcijskega računa samo po sebi še ne utemeljuje predloga za taksno oprostitev oziroma odlog plačila ali obročno odplačevanje taksne obveznosti.1 Še zlasti je to stališče utemeljeno v obravnavanem primeru, ko toženka niti ni konkretno pojasnila višine neporavnanih obveznosti, zaradi katerih ima blokirane transakcijske račune in ta okoliščina predstavlja zgolj indic slabega likvidnostnega stanja. Sodišče namreč pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse, kot že navedeno v skladu s petim odstavkom 11. člena ZST-1, ne upošteva le okoliščin likvidnosti, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke.

7. Iz bilance stanja toženke tako izhaja, da je slednja dne 31. 12. 2023 razpolagala s kratkoročnimi sredstvi v višini 595.617,08 EUR, hkrati pa imela za 334.795,63 EUR kratkoročnih obveznosti. Kratkoročna sredstva toženke so tako občutno presegala njene kratkoročne obveznosti (pozitivna razlika 260.821,45 EUR), pri čemer toženka v svojih navedbah ni pojasnila zakaj dolžne sodne takse ne more poravnati z unovčenjem le-teh. Četudi ima toženka blokirane transakcijske račune in (očitno) ne razpolaga več z denarnimi sredstvi v višini 49.490,76 EUR, kot ta izhajajo iz bilance stanja z dne 31. 12. 2022, toženka ni pojasnila, zakaj za plačilo sodne takse ne more unovčiti dela zalog (440.915,29 EUR) oziroma kratkoročnih poslovnih terjatev (105.211,03 EUR). Ne gre namreč spregledati dejstva, da vrednost teh kratkoročnih sredstev toženke občutno presega taksno obveznost v znesku 513,00 EUR. V skladu z določbami 7. in 212. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom ZST-1 je trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog ali obročno plačila sodne takse na predlagatelju (v tem primeru toženki). V obravnavanem primeru ni dvoma, da toženka razpolaga s premoženjem, zaradi česar je na toženki, da v postopku trdi in izkazuje, da slednjega ne more unovčiti za pridobitev sredstev za plačilo takse in zakaj ne. V kolikor se je premoženjsko in finančno stanje toženke, ki izhaja iz bilance stanje z dne 31. 12. 2022, ki ga je toženka priložila svojemu predlogu, spremenilo, bi morala toženka konkretizirano zatrjevati in dokazovati aktualne razmere (npr. da nima več kratkoročnih poslovnih terjatev, da jih ne more unovčiti, ker še niso zapadle ali niso izterljive, da nima več zalog ali jih ne more v kratkem času prodati ipd.). Tega toženka ni storila. Zgolj s pavšalnim navajanjem o zastarelosti opreme in inventarja ter neobstoju nepremičninskega premoženja, toženka v obravnavani zadevi ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu in ni izkazala, da bi bila s plačilom oziroma takojšnjim plačilom taksne obveznosti ogrožena njena dejavnost. 8. V skladu z navedenim je po oceni pritožbenega sodišča tako pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog toženke za delno oprostitev, dopustitev obročnega plačila oziroma odlog plačila sodne takse zavrnilo, saj je presodilo, da toženka ni izkazala, da nima sredstev za plačilo sodne takse v višini 513,00 EUR oziroma jih brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more (takoj) zagotoviti.

9. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne tisti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

10. Skladno s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 pritožbeno sodišče toženko opozarja, da začne rok za plačilo takse 513,00 EUR in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog z dne 14. 3. 2023 teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Toženka je v pritožbi zaprosila tudi za odlog plačila sodne takse za obravnavano pritožbo zoper izpodbijani sklep, pri čemer pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da v postopku vložitve pritožbe zoper sklep o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, v skladu s šestim odstavkom 10. člena ZST-1 taksna obveznost ne nastane, zaradi česar je predlog tožene stranke v tej smeri brezpredmeten.

1 Prim. VSL Sklep II Cpg 161/2019, VSL II Cpg 220/2020.