24. 2. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Študentske organizacije Alma Mater Europaea – Evropskega centra Maribor, Maribor, ki jo zastopa predsednica Klara Hlade, Maribor, in Klare Hlade, Maribor, na seji 24. februarja 2023

sklenilo:

1.Ustavna pritožba pritožnice Študentske organizacije Alme Mater Europaea – Evropskega centra Maribor zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 74/2019 z dne 13. 11. 2019 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 84/2017 z dne 23. 1. 2019 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba pritožnice Klare Hlade zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 74/2019 z dne 13. 11. 2019 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. II U 84/2017 z dne 23. 1. 2019 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94 in 59/19), Študentske ustave (Uradni list RS, št. 14/18 – uradno prečiščeno besedilo) in Pravilnika o ustanavljanju novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije z dne 2. 4. 2015 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča o zavrženju tožbe Študentske organizacije Alma Mater Europaea – Evropskega centra Maribor (v nadaljevanju prva pritožnica), s katero je ta zahtevala, naj sodišče s sodbo ugotovi, da je prva pritožnica od 1. 9. 2016 "organizacijska oblika povezovanja v Študentsko organizacijo Slovenije (v nadaljevanju ŠOS)," kar mora ŠOS (tožena stranka v upravnem sporu) upoštevati pri delitvi finančnih sredstev. Sodišči sta presodili, da odločanje o priznanju oziroma ugotovitvi statusa organizacijske oblike ŠOS ni odločitev o materialnopravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP) in da prav tako ne gre za javnopravni spor oziroma javnopravno zadevo, ker odločanje o statusu organizacijske oblike ŠOS ni izvrševanje javnega pooblastila (4. člen ZUP oziroma tretji odstavek 7. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1).

2.Ustavno pritožbo vlagata prva pritožnica in Klara Hlade, ki je študentka, članica in predsednica prve pritožnice (v nadaljevanju druga pritožnica). Pritožnici zatrjujeta, da sta Upravno in Vrhovno sodišče s tem, ko nista izvedli ustne javne obravnave, kršili njune pravice in pravice študentov, članov prve pritožnice, iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 22., 23., 24. in 25. člena Ustave. Kršitev pravice do sodnega varstva utemeljujeta z navedbo, da sta sodišči s tem, ko sta odločili, da za odločanje ni pristojno Upravno sodišče, odrekli sodno varstvo. Zatrjujeta, da ta spor spada na področje izvrševanja javnega pooblastila in da tudi v primeru, če ne, ta spor "spada pod Upravno sodišče," ker gre za spor javnopravne narave. Ker se je sodišče izreklo za nepristojno in ni izvedlo javne obravnave, naj ne bi ugotovilo statusa prve pritožnice, ki bi ji omogočil sodelovanje v organih študentskega organiziranja v Republiki Sloveniji in javno financiranje, s čimer naj bi bila pritožnicama in članom prve pritožnice kršena pravica do združevanja iz 42. člena Ustave in 11. člena EKČP.

3.Pritožnici vlagata tudi pobudo. Navajata, da izpodbijata Zakon o skupnosti študentov (nadaljevanju ZSkuS), "še dodatno 3. in 4. člen ZSkuS", Študentsko ustavo (v nadaljevanju ŠU-3), "še dodatno 69. člen in 76. do 79. člen", ter Pravilnik o ustanavljanju novih organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije z dne 2. 4. 2015 (v nadaljevanju Pravilnik). Zatrjujeta, da je ZSkuS neskladen s pravico do združevanja (42. člen Ustave), ker poleg ŠOS ne dovoli še ene paralelne organizacije. Tudi 69. člen in 76. do 79. člen ŠU-3 in Pravilnik naj bi bili v neskladju z 42. členom Ustave, ker naj bi postavljali tako visoke pogoje za članstvo, da naj bi dejansko odrekali pravico iz 42. člena Ustave (in 11. člena EKČP); odrekali naj bi jo že s tem, ker sploh postavljajo pogoje za včlanitev, saj naj bi bila ustavno skladna (še posebno pri obveznem članstvu) le taka ureditev, kjer vsaka študentska organizacija, ki želi postati del ŠOS, to lahko postane. ŠU-3 naj bi bila tudi v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave, ker naj bi imela Republika Slovenija lahko le eno Ustavo. Poimenovanje podzakonskih in drugih aktov z nazivi “zakon” ali “ustava” naj bi vnašalo zmedo, neskladje, zavajanje in nejasnost v pravni red. Pobudnici trdita, da sta mogoči dve razlagi izpodbijane ureditve in da sta obe neskladni z 42. členom Ustave oziroma 11. členom EKČP; prva zato, ker je članstvo v ŠOS obvezno za vse študente in za vse študentske organizacije univerz in visokošolskih zavodov, druga pa zato, ker vsem študentom – razen tistim na Univerzi v Ljubljani (v nadaljevanju UL), Univerzi v Mariboru (v nadaljevanju UM) in Univerzi na Primorskem (v nadaljevanju UP) – onemogoča združevanje tako v ŠOS kot izven njenih okvirov.

B. – I.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe prve pritožnice ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo druge pritožnice na podlagi šeste alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS zavrglo, ker jo je vložila neupravičena oseba (2. točka izreka).

B. – II.

6.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

7.Pri utemeljevanju pravnega interesa je v pobudi navedeno, da sta pobudnici študenta na visokošolskem zavodu, ki ni del UL, UM ali UP, da se že več let zavzemata, da bi postali del ŠOS, da sta aktivni v študentski organizaciji na visokošolskem zavodu in si prizadevata, da bi ŠOS priznal, da je ta študentska organizacija del ŠOS. S tem naj bi bilo njima in drugim študentom poseženo v pravici iz 42. in 14. člena Ustave. Z ugoditvijo pobudi naj bi dobili enak položaj kot študenti na UL, UM in UP. Glede na preostale navedbe v celotni vlogi je očitno, da pobudo vlagata isti osebi, kot sta vložili ustavno pritožbo. Zato je Ustavno sodišče štelo, da pobudi vlagata Študentska organizacija Alma Mater Europaea – Evropskega centra Maribor in Klara Hlade.

8.Prva pobudnica (Študentska organizacija Alma Mater Europaea – Evropskega centra Maribor) ni utemeljila, kako bi morebitna ugoditev pobudi izboljšala njen pravni položaj. Iz navedb celotne vloge bi bilo mogoče sklepati, da bi s članstvom pridobila javno-finančna (proračunska) sredstva. Vendar pa v skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo ekonomski interes ne zadošča za izkaz pravnega interesa.[1]

9.Druga pobudnica (Klara Hlade) navaja, da je študentka in članica prve pobudnice. Izpodbijane določbe določajo pogoje, ki jih morajo izpolniti študentske organizacije, da postanejo članice ŠOS. Te določbe se torej neposredno nanašajo na študentske organizacije in ne na študente kot fizične osebe. Zato ne posegajo neposredno v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj druge pobudnice.

10.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZSkuS, ŠU-3 in Pravilnika zaradi neizkazanosti pravnega interesa zavrglo (3. točka izreka).

11.Zaradi navedene odločitve se Ustavno sodišče ni opredeljevalo do vprašanja, ali so izpolnjene druge procesne predpostavke za obravnavo pobude.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, šeste alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

Glej npr. sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-165/99 z dne 25. 11. 1999 (OdlUS VIII, 269), št. U-I-116/00 z dne 1. 6. 2000 (OdlUS IX, 155), št. U-I-121/11 z dne 8. 7. 2011, št. U-I-3/14 z dne 8. 10. 2014 in št. U-I-152/14 z dne 5. 12. 2014.