Jedro

V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se ne odobri vloga tožnika kot prijavitelja za projekt z naslovom „...“, na Javni razpis za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2013 – 2014 (v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi je navedla, da je tožnikova vloga skupno dosegla 81 točk, vendar so bila razpoložljiva sredstva izčrpana že pri projektih, ki so prejeli manj kot 85 točk. Sklicuje se na 222., 223. in 225. člen Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik). Obrazložena je tudi ocena vsakega od meril in navedeno številko točk. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da toženka pri odločanju ni spoštovala zakonitih in z javnim razpisom določenih rokov.

Pri odločanju o številu točk pri podmerilu 1.2. navaja, da toženka ni upoštevala meril oziroma jih je napačno uporabila. Ugotavlja, da toženka slabše ocene ni podala, ker program ne bi jasno opredelil ciljne skupine in njihove potrebe ter jih primerno vključil v pripravo in izvajanje projektnih aktivnosti, ampak ker so ciljne skupine zelo raznolike in kot take neprimerljive po specifičnih značilnostih in potrebah in v projektu niso povezane, ker bi se morala toženka osredotočiti le na ciljno skupino Romov in ker se zdi, da so v pripravo in izvajanje projektnih aktivnosti vključeni samo pripadniki romske skupnosti. Ugotovitev toženke, da so ciljne skupine projekta raznolike in neprimerljive, ocenjuje kot nesmiselno in v veliki meri žaljivo, kar podrobneje pojasnjuje. Sklicuje se tudi na sklep, izdan Zvezi ..., v katerem je bilo ugotovljeno, da se projekt nanaša le na srbsko skupnost, zato v manjši meri prispeva k ohranjanju kulturno etične raznolikosti. Sprašuje se, kakšen mora biti po mnenju ocenjevalne komisije projekt, da za to merilo dobi najvišje število možnih točk. Meni, da prihaja do diskriminiranja prijaviteljev, ki združujejo določene ranljive skupine in da bi morala že razpisna dokumentacija določati, ali bodo bolje ocenjeni projekti z več vključenimi ciljnimi skupinami, ali tisti, ki vključujejo zgolj eno. Diskriminatorna pa se mu zdi tudi ocena komisije, da se zdi, da so v pripravo in izvajanje projektnih aktivnosti vključeni samo pripadniki romske skupnosti, pri čemer podarja, da je v točki D obrazca 4 navedla, da so vse tri ciljne skupine projekta vključene v pripravo in izvajanje projektnih aktivnosti.

Glede merila 2 navaja, da je neresnična ugotovitev toženke, da določeno število usposobljenih oseb ni opredelila kot merljiv kazalnik in se pri tem sklicuje na točko C obrazca 4. Meni, da je z merljivim kazalnikom opredelila število udeležencev usposabljanj in število realiziranih zaposlitev. Kot nepravilen in diskiminatoren ocenjuje tudi zaključek ocenjevalne komisije, da so učinki projekta pomembni predvsem za pripadnike romske skupnosti. Meni, da bi morala ocenjevalna komisija projektu tožeče stranke za merilo 2.2. podeliti 10 točk. Predlaga, naj naslovno sodišče izpodbijani sklep odpravi in samo odloči o sofinanciranju programa, pri čemer naj za izgubljeno obdobje financiranja toženi stranki naloži plačilo odškodnine v sorazmernem deležu (glede na časovno zamudo) vrednosti projekta, oziroma podrejeno, naj odpravi izpodbijani sklep in vrne zadevo toženki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja razloge, zakaj meni, da je izpodbijani sklep zakonit, tožba pa neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost sklepa, izdanega v postopku Javnega razpisa za izbor razvojnih projektov za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podporo njihovi socialni vključenosti v okviru Evropskega socialnega sklada v letih 2013–2014 (JR-ESS-2013-2014) v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete 3 „Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti“ in Prednostne usmeritve 4.3 „Dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin na področju kulture in podpora njihovi socialni vključenosti“, s katerim je bila tožnikova vloga zavrnjena.

Navedena odločitev je tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita. V 14. točki Javnega razpisa je navedeno, da bo toženka prijavitelje o izidu razpisa obvestila s sklepom v 60 dneh po zaključku odpiranja vlog. Ker se je v obravnavanem primeru odpiranje vlog zaključilo 20. 2. 2013, je 60 dnevni rok iztekel 22. 4. 2013, to je na dan, ko je bil izdan izpodbijani sklep. Ugovor, da toženka ni spoštovala rokov, zato ni utemeljen. Tudi sicer gre za instrukcijski rok, kar pomeni, da njegova zamuda ne povzroči negativnih pravnih posledic.

V primeru, ko gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, je upravnosodna praksa zavzela stališče, da je treba upoštevati splošno načelo enakosti pred zakonom, to pomeni, da je treba kandidatom omogočiti, da za javna sredstva konkurirajo pod enakimi pogoji. Pravica do enakega varstva pravic pa vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločitve, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih stranke. V primeru, kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus odločitve s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kakšni meri prijavljeni projekt tožeče stranke izpolnjuje vsakega od razpisnih kriterijev posebej.

Po presoji sodišča obrazložitev izpodbijanega sklepa tak preizkus omogoča. Sodišče ocenjuje, da je strokovna komisija svoje ocene ustrezno in dovolj argumentirano pojasnila. Iz obrazložitve sklepa tudi jasno izhaja, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kako so vplivala na odločitev za dodelitev ocene oziroma števila točk. Pri merilu 1 Utemeljitev relevantnosti namena in ciljev projekta z namenom in cilji razpisa ter analiza in pojasnitev potreb ciljne (ranljive) skupine je na oceno vplivala tudi jasna opredelitev ciljne skupine in njihovih potreb ter primerna vključenost v pripravo in izvajanje projektnih aktivnosti (1.2). Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, zakaj je bil projekt pri tem merilu ocenjen s 13 točkami od možnih 15 točk, in sicer toženka projektu očita opredelitev potreb za vsako ciljno skupino posebej, kar pojasnjuje s tem, da so ciljne skupine raznolike in neprimerljive po specifičnih značilnostih in potrebah, da v projektu niso povezane in da se zdi, da so v pripravo in izvajanje projektnih aktivnosti vključeni samo pripadniki romskih skupnosti. Ne očita mu, da je v projekt vključila več ciljnih skupin, kot zmotno meni tožnik.

Pri merilu 2 Pričakovani učinki projekta so jasno opredeljeni, razdelani, izvedljivi in merljivi je na oceno vplivala tudi kratkoročna relevantnost projekta in njegovih učinkov na opredeljene pripadnike ciljne skupine, njihovo socialno vključenost in zaposljivost na področju kulture (2.2). Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da je bil projekt po tem merilu ocenjen z 8 točkami od možnih 10 zato, ker projekt in njegovi učinki na kratki rok nimajo večjega vpliva na izboljšanje zaposljivosti pripadnikov ciljnih skupin. Iz projekta izhaja, da bo kratkoročni učinek ob zaključku projekta 1 realizirana zaposlitev.

Po presoji sodišča tudi niso bile kršene določbe postopka, ki izhajajo iz Javnega razpisa in Pravilnika.

Sodišče še pripominja, da je v zadevah javnih razpisov presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu (strokovnemu) organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. To pomeni, da sodišče, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.