Jedro

481. paragraf ODZ določa vknjižbo v javnih knjigah kot pridobitni način, tako za stvarne kot osebne služnosti, saj med njimi ne dela razlike in glede služnosti le poudarja, da gre za stvarno pravico. Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sporna služnost rabe ni nikoli nastala, ker ni bila nikoli vpisana v zemljiški knjigi. Zaradi tega tudi v nobenem primeru ne more biti utemeljen zahtevek za ukinitev služnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

I. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo zahtevek zaradi ugotovitve, da je prenehala služnost rabe poslovnih prostorov v mansardnem delu stavbe in občasne rabe dvorane gasilskega doma ... v korist toženke, s tem v zvezi pa je zavrnilo tudi zahtevek, da je toženka dolžna vrniti tožnici navedene prostore v neposredno posest. Odločitev sodišča ima podlago v stališču, da niso nastali razlogi, zaradi katerih bi lahko prenehala služnost rabe poslovnih prostorov, ki naj bi bila ustanovljena s pogodbo 16.10.1985. II. Pritožbeno sodišče je s sodbo zavrnilo pritožbo tožnice proti prvostopenjski sodbi. Stališče pritožbenega sodišča je, da služnostna pravica rabe v korist toženke sicer nikoli ni bila ustanovljena (in že zato tudi ne more prenehati), toženka pa ima glede spornih prostorov obligacijskopravno pravico rabe, ki ni prenehala.

III. Tožnik je vložil revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča zaradi "bistvene kršitve določb pravdnega postopka in kršitev materialnega prava". Sodišče prve stopnje naj bi naredilo napačen zaključek, da je toženka uporabljala poslovne prostore do 4.12.2001, ker naj bi bilo to v nasprotju z vsebino listin in zapisnikov v spisu. Napačno naj bi bilo stališče pritožbenega sodišča, da služnost sploh ni nastala. Po mnenju tožnika za osebno služnost rabe po pravilih ODZ ni potrebna vknjižba v zemljiško knjigo, ker paragraf 481 ODZ določa vknjižbo v zemljiško knjigo, kot pridobitni način, le za stvarne in ne tudi za osebne služnosti. Stališče pritožbenega sodišča naj bi bilo zato pravilno le v primeru, da bi štelo, da je služnost rabe stvarna služnost, ne pa osebna.

IV. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(1) in zato ni mogoče upoštevati tistih revizijskih trditev, ki kakorkoli spreminjajo relevantne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v mejah revizijskih razlogov, ki so ustrezno konkretizirani, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava(2). Revizijski očitki procesnih kršitev niso ustrezno konkretizirani in jih zato revizijsko sodišče pri odločanju ni upoštevalo.

VI. 481. paragraf ODZ določa vknjižbo v javnih knjigah kot pridobitni način, tako za stvarne kot osebne služnosti, saj med njimi ne dela razlike in glede služnosti le poudarja, da gre za stvarno pravico(3). Zato je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da sporna služnost rabe ni nikoli nastala, ker ni bila nikoli vpisana v zemljiški knjigi. Zaradi tega tudi v nobenem primeru ne more biti utemeljen zahtevek za ukinitev služnosti. Za neutemeljenost dajatvenega zahtevka pa je poleg neobstoja služnosti pomembno tudi, da imata pravdni stranki status pogodbenih strank v zvezi s pogodbo, ki je bila sklenjena 16.10.1985 med tožnikom in Krajevno skupnostjo ... (pravnim prednikom toženke). Pogodba predstavlja odplačen pravni posel, s katerim si je toženka nedvomno zagotovila rabo spornih prostorov "dokler bo stala stavba"(4). S pogodbo stranki očitno nista zgolj dogovorili ustanovitve služnosti (do katere zaradi izostanka pridobitnega načina ni prišlo), temveč tudi dejansko rabo prostorov, saj ima toženka prostore nesporno ves čas v posesti. Pogodbeni stranki sta ustanovili trajno obligacijsko razmerje, ki doslej očitno ni prenehalo(5). Zato je odločitev sodišča, da zavrne tožnikov dajatveni zahtevek, rezultat pravilne uporabe materialnega prava.

VII.Zavrnitev revizije ima podlago v 378. členu ZPP.

Op. št. (1): Tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj 371. člen ZPP. Op. št. (3): Primerjaj prvi odstavek paragrafa 481 ODZ. op. št. (4): Do takšnega zaključka vodi tudi interpretacijsko pravilo 101. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Op. št. (5): Primerjaj drugi odstavek 17. člena ZOR.