Jedro

Faktura, katero izda stranka na podlagi odškodninskega, to je neposlovnega razmerja, ne predstavlja fakture po 23. čl. ZIZ.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izvršbo, ki ga je dolžnik vložil na podlagi verodostojne listine.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo Republika Slovenija in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep spremeni tako, da ugodi predlogu za izvršbo oziroma podrejeno razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožbo vlaga zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, to je računa št. 163/98, z dne 8.5.1998. Člen 23. ZIZ izrecno navaja fakturo kot verodostojno listino in ne razlikuje, iz kakšnega temelja fakture izvira. Sodišče bi moralo predlagano izvršbo dovoliti, ne glede na to, da le ta izhaja iz neposlovnega temelja, saj postopek daje možnost ugovora, če bi ta obstoj terjatve prerekal. Pritožba ni utemeljena.

Določba 23. čl. ZIZ dovoljuje izvršbo za izterjavo denarne terjatve tudi na podlagi verodostojne listine. Po 2. odst. istega člena je verodostojna listina med drugim tudi faktura. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da listina, katero je predložil upnik, ne more biti takšna faktura, kot jo zahteva 2. odst. 23. čl. ZIZ.

Drugi odstavek 23. čl. ZIZ določa kot verodostojno listino med drugim fakturo. Pojem "faktura" je pravni standard, katerega je treba zapolniti. Kot primer, kaj šteje za fakturo, pa isto določilo 23. čl. šteje tudi obračun obresti. Več o tem, kaj je faktura, določbe ZIZ-a ne določajo (primerjaj tudi 16. čl. ZIZ).

V primeru, ko matični zakon ne določa vsebine pravnega standarda, je treba odgovor na vprašanje, kaj je faktura, iskati v matičnem področju (primerjaj tudi referat mag. Rajka Kneza z naslovom Izvršba na denarna sredstva pri banki in vrednostne papirje, objava Pravna fakulteta v Mariboru, na posvetovanju Aktualna pravna vprašanja novega izvršilnega prava, str. 85). Kot ekonomski pojem mora faktura vsebovati ceno za blago ali storitev; sicer pa faktura zajema ime ali firmo in naslov ali sedež upnika, naziv fakture, datum izdaje, ime ali firmo ter naslov ali sedež dolžnika (kupca ali naročnika), ceno za blago ali storitev, način in rok plačila ter podpis upnika. Izda se na temelju pogodbe in v skladu s pogodbo. Enako o fakturi tudi avtor Ivica Crnič Izvršni postupak u praksi, Informator Zagreb, 1989, str. 87. Pritožbeno sodišče le še dodaja, da v zadevi ni jasno, zakaj je upnik Republika Slovenija, ko je predloženo listino izstavila druga pravna oseba, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, in ker ni zagrešilo nobene kršitve v postopku, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).