Jedro

Okoliščine, ki jih tožnik navaja v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, niso takšne, da bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Med te okoliščine pa se ne uvršča nezadovoljstvo z delom konkretnega sodnika in z njegovimi odločitvami, saj so za odpravo teh nepravilnosti predvidena druga pravna sredstva.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Delovno sodišče v Mariboru vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu v znesku 25.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila in za povrnitev pravdnih stroškov. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, pooblaščenec tožnika pa je na navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo odgovoril s pripravljalno vlogo z dne 26. 8. 2020. V zvezi s to vlogo je sodišče prve stopnje s sklepom Pd 112/2020 z dne 22. 10. 2020 tožnikovega pooblaščenca, odvetnika Ingmarja Bloudka iz Maribora, kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 300,00 EUR na podlagi prvega odstavka 109. člena Zakona o pravdnem postopku1 in tretjega odstavka 11. člena ZPP, ker je ugotovilo, da je pooblaščenec tožnika v tej vlogi navedel žaljive izjave in vrednostne sodbe glede pooblaščenke tožene stranke.

2. Zoper ta sklep je pooblaščenec tožnika vložil pritožbo. Sodišče druge stopnje je njegovi pritožbi ugodilo. Izpodbijani sklep je razveljavilo, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek z napotki, da bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, čigav je podpis na vlogi z dne 26. 8. 2020, ki vsebuje objektivno žaljive izjave, nato pa presoditi, ali so podani kriteriji za dopustnost izreka denarne kazni podpisniku vloge kot posega v njegovo svobodo izjavljanja po 39. členu Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/1991-I in nadalj.; Ustava RS) in 10. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

3. Poleg tega je tožnik po svojem pooblaščencu na podlagi 72. člena ZPP in iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP podal tudi zahtevo za izločitev sodnice sodišča prve stopnje, ki je izdala sklep o kaznovanju pooblaščenca tožnika. Ta zahteva je bila s sklepom predsednice Delovnega sodišča v Mariboru št. Su 13/2021 in Pd 112/2020 z dne 7. 1. 2021 zavrnjena.

4. Tožnik je na podlagi 67. člena ZPP podal tudi predlog za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče v RS. V obširnem predlogu izraža nestrinjanje z odločitvijo sodnice sodišča prve stopnje o kaznovanju pooblaščenca tožnika. Sodnici očita pristranskost vodenja postopka in med drugim navaja, da je bilo s sklepom o kaznovanju pooblaščenca grobo poseženo v svobodo izražanja, ki jo zagotavljata 39. člen Ustave RS in 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Pri tem se sklicuje na konkretne odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Na podlagi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča utemeljuje z drugimi tehtnimi razlogi, ki naj bi bili v pristranskem odločanju sodnice sodišča prve stopnje v tem individualnem delovnem sporu, kar naj bi se odrazilo tudi v izdaji sklepa o kaznovanju tožnikovega pooblaščenca.

7. Okoliščine, ki jih tožnik v predlogu navaja, niso takšne, da bi utemeljevale prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi predvsem okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča. Med te okoliščine pa se ne uvršča nezadovoljstvo z delom konkretnega sodnika in z njegovimi odločitvami, saj so za odpravo teh nepravilnosti predvidena druga pravna sredstva (redna in izredna).

8. Ker uveljavljene okoliščine ne dajejo podlage za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, je vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP.