U-I-89/05

10. 3. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude družbe A. A. – v stečaju, Ž., ki jo zastopa B. B., na seji dne 10. marca 2005

sklenilo:

1.Ustavna pritožba družbe A. a. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. Cpg 2/2004 z dne 26. 11. 2004 v zvezi s sodbo istega sodišča št. G 12/2002 z dne 16. 6. 2004 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 180., 182., 183. člena, drugega odstavka 187. člena in tretjega odstavka 188. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 59/01, 55/03 in 42/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo pritožnice in potrdilo sodbo istega sodišča, izdano na prvi stopnji, s katero je to ugotovilo, da je bila odločba Banke Slovenije o začetku postopka prisilne likvidacije nad pritožnico št. 24.20-44.8/02 z dne 31. 10. 2002 pravilna in zakonita.

2.Pritožnica navedeni sodbi izpodbija, ker naj bi ji bile z njima kršene ustavne pravice iz 22., 24. in 25. člena Ustave. Pravice naj bi ji bile kršene zato, ker sodišče ni razpisalo glavne obravnave (kršitev 24. in 25. člena Ustave). Zaradi tega naj bi bila pritožnica tudi v neenakopravnem položaju, saj ni imela možnosti na javni obravnavi soočiti svojih argumentov z Banko Slovenije (v nadaljevanju BS). Pritožnica se tudi ne strinja s stališči sodišča, da je kljub že začeti redni likvidaciji mogoče uvesti postopek prisilne likvidacije. Meni, da je takšno stališče nezakonito in neustavno. Navaja, da je sodišče kršilo tudi 2. člen Ustave (načela pravne države).

3.Pritožnica izpodbija v točki 2 izreka navedene člene Zakona o bančništvu (v nadaljevanju ZBan). Navaja, da je 180. člen ZBan v neskladju z Ustavo, ker ne omogoča navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v postopku sodnega varstva, da je 182. člen ZBan v neskladju z Ustavo, ker določa, da sodišče odloči praviloma brez obravnave, da je 183. člen v neskladju z Ustavo, ker ne omogoča pritožbe zoper odločbo prve stopnje, da je drugi odstavek 187. člena ZBan v neskladju z Ustavo, ker omogoča sodišču, da samo presodi, ali je glavna obravnava potrebna ali ni in da je v neskladju z Ustavo tudi tretji odstavek 188. člena, ker omejuje odgovornost Banke Slovenije. Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju s členi 22, 24, 25 in 26 Ustave. Predlaga zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb ZBan.

B. – I.

4.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi kršitev pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijane odločbe preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

5.Iz povedanega izhaja, da pritožnica v ustavni pritožbi ne more uspeti s ponavljanjem navedb, s katerimi ni uspela v sodnem postopku, kot tudi ne zgolj z navedbo, da je odločitev napačna in nezakonita. V čem naj bi bila odločitev neustavna, pa ne pojasni. Na kršitev 2. člena Ustave se pritožnica v ustavni pritožbi ne more sklicevati, ker ta člen ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela.

6.Na podlagi prvega odstavka 51. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča to pomeni, da morajo biti pravna sredstva izčrpana tudi po vsebini (materialna izčrpanost) in ne le formalno. Pritožnica je s pritožbo uveljavljala samo pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Morebitnih kršitev procesnega prava in procesnih pravic ni uveljavljala.To pomeni, da pritožnica ni materialno izčrpala pravnih sredstev glede zatrjevanih kršitev 22., 24. in 25. člena Ustave, ki pomenijo ustavna procesna jamstva, kolikor se ti očitki nanašajo na postopek na prvi stopnji. Zato Ustavno sodišče teh navedb ni preizkušalo. Zakaj naj bi bile z opustitvijo glavne obravnave na drugi stopnji kršene navedene ustavne določbe, pritožnica sploh ne pojasni. Zgolj z zatrjevanjem, da je odločitev po vsebini napačna, pa pritožnica očitkov o kršitvah ustavnih pravic, ki izhajajo iz navedenih ustavnih določb, ne more utemeljiti.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

B. – II.

8.Pritožnica kot pobudnica izpodbija tudi ustavnost določb ZBan, navedenih v 2. točki izreka. Pritožnica je pred pristojnim sodiščem s tožbo izpodbijala odločbo Banke Slovenije o začetku prisilne likvidacije (odločba o prenehanju banke). V postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke se ne uporabljajo določbe 180. člena ZBan. Prvi odstavek 186. člena ZBan določa, da lahko tožnik v tožbi proti odločbi o prenehanju banke navaja nova dejstva in nove dokaze ne glede na določbo 180. člena ZBan. Prav tako se ne uporablja določba 182. člena ZBan, temveč se uporablja določba 187. člena, ki kot pravilo določa glavno obravnavo. Vendar sodišču glavne obravnave ni treba opraviti, če oceni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 187. člena ZBan. V tem postopku se tudi ne uporablja določba 183. člena ZBan, temveč določba četrtega odstavka 188. člena, ki dovoljuje pritožbo proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi o prenehanju banke. Določbe 180., 182. in 183. člena ZBan ne urejajo konkretnega pravnega položaja pobudnice, zato sodišče ni preizkusilo pobudničinih navedb, da so te določbe v neskladju z Ustavo.

9.Določba drugega odstavka 187. člena naj bi bila v neskladju z 22. in s 24. členom Ustave. Obe ustavni določbi urejata ustavna procesna jamstva, ki naj zagotovijo pošten postopek. V čem naj bi bila izpodbijana zakonska določba v neskladju z njima, pobudnik ni obrazložil. Izpodbijana določba sama zase ne izključuje glavne obravnave niti javnosti sojenja. Določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave. To opravi v pripravljalnem postopku (44. člen Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS), ki ni tajen, kot to trdi pobudnica. V tem postopku lahko sodeluje tudi stranka. Če stranka meni, da sodišče ne bi smelo odločati brez glavne obravnave, lahko to uveljavlja s pritožbo kot kršitev pravil postopka. Navedbe pobudnice, da gre pri izpodbijani določbi za enak položaj kot v primerih, ko je Ustavno sodišče ugodilo ustavni pritožbi, ker je sodišče odločilo ne da bi poprej opravilo javno obravnavo v upravnem sporu, v konkretnem primeru niso relevantne. Takšna primerjava bi bila lahko relevantna samo v konkretnem postopku z ustavno pritožbo, v katerem bi se ocenjevala odločitev sodišča, da glavne obravnave ne opravi, in ne v postopku presoje ustavnosti same zakonske določbe. Kot je navedeno v točki 6 te obrazložitve, pobudnica kot pritožnica takšnih kršitev v sodnem postopku ni uveljavljala.

10.Tretji odstavek 188. člena ZBan ne omejuje odškodninske odgovornosti BS za morebitne nezakonitosti njene odločbe o prenehanju banke. Upnikom ta določba ne preprečuje, da lahko po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti uveljavljajo morebitne odškodninske zahtevke tudi proti BS. Zato je očitek o neskladju s 26. členom Ustave očitno neuteljen. V čem naj bi bila kršena 2. in 22. člen Ustave pa pobudnica ni pojasnila.

11.Pobuda je glede na navedeno očitno neutemeljena in jo je Ustavno sodišče zato zavrnilo. Zato tudi ni odločalo o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanih določb ZBan.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena in drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič. Dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj